Kmetje manjših kraj niti ne prijavljajo več, ker vidijo, da od tega ni nobene koristi, so pa zaradi tega ob vse večji del zaslužka. Vse kaže, da pri nas tega pojava še nismo sposobni omejiti in ga s tem celo dopuščamo. Andrej Turk, kmet iz Broda pri Podbočju pravi, da jim nepridipravi pokradejo vse od tehnike do pridelkov. Prepričan je, da ne gre zgolj za Rome, ki so si včasih z njive vzeli kaj za pojest, ampak da kraje dobivajo vse večje razsežnosti in gre pri tem že za vse bolj organiziran kriminal, s katerim nekdo očitno služi. Pri tem pa ne nastaja zgolj škoda pri izpadu pridelka, ampak tatovi pogosto poškodujejo in uničijo tudi rastlinjake in namakalne sisteme in s tem naredijo še mnogo večjo škodo, kot so pokradeni pridelki.

Tudi kmetovalec iz Velikega Mraševa Marjan Jurečič ugotavlja, da je kraj vse več in dodaja: »Pred leti so nam nepridipravi pobrali večje količine lubenic, v enem letu celo več kot 20 ton, tako da si lubenic ne upamo več sejati. Potem pa so tu še vse druge stvari, od paprike, kumar, fižol, tega so enkrat lani odnesli kar 300 kilogramov. Zadnja večja kraja pa je bila prejšnji konec tedna, ko smo ostali brez 500 kilogramov mladega krompirja. Da ne omenjam, da so nam ukradli tudi dizelski motor na namakalnem sistemu.«

Na kmetiji Davorina Simončiča v Velikem Mraševu večjih kraj doslej še niso imeli, so bili pa deležni druge škode. Simončič o tem pravi: »Ja, nazadnje so nam uničili kar 12 gum, 6 traktorskih gum, pa še od kombija. Imeli smo tudi železno cev skozi okno v dnevni sobi, to je bilo isti dan, ko so nam predrli gume. Kdo bi to lahko naredil, ne vem, ker kamer nimam, poslikano nimam, storilcev nisem videl. Sumim pa, da je nekdo od blizu, ki točno ve, kje sem in kdaj pridem domov.«

Prijavljajo le še večje kraje
Kmetje so zaradi teh kraj ob vse večji zaslužek. Marjan Jurečič potarna: »Nekako računam, da ko seštejem tako na pamet, da imamo nekje konec leta škode nekje od 5 do 10 tisoč evrov letno. Bila je pa ena sezona pred leti, ko smo točno dokumentirali in prijavljali skoraj vse kraje, ki smo jih opazili in so še bile nemške marke, je bilo kar za 22 tisoč nemških mark škode. Zdaj prijavljamo samo večje kraje, teh drobnih pa sploh ne več, ker z njimi mi preveč časa izgubimo, da policija naredi zapisnik, ogled, potem pa od tega tako in tako ni nič.«

Tudi Andrej Turk pravi, da so že obupali in dodaja: »Prej smo res več prijavljali, vendar nismo bili uspešni. Popisovali so nas kot neke kriminalce, tako da smo potem prenehali. Razmišljamo pa, da bomo verjetno primorani organizirati vaške straže, da bomo začeli sami varovati, samo ne vem, kam bo vse to pripeljalo. Tudi prometni znaki, ki so jih postavili, ki prepovedujejo vožnjo nelastnikom po poljskih poteh, ne zadoščajo, saj policija ne ukrepa oziroma ni dovolj prisotna.«

Te kraje se dogajajo ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah, marsikdaj pa tudi sredi belega dne. Na krški izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto tudi opažajo, da je teh kraj vse več, vendar so njihovi strokovnjaki pri tem nemočni. Viktor Kožar, vodja izpostave v Krškem, zatrjuje, da je to v rokah organov pregona, kljub temu pa glasno razmišlja: »Te kraje se res vse bolj povečujejo, kar opažamo tudi sami na terenu. In to v vse večjem obsegu in lahko bi rekel, da gre že za eno obliko kriminala, ker očitno tega ne more nekdo za sebe nabirati. Tudi prizadeti kmetje že sami razmišljajo in tudi sam vidim rešitev v tej smeri, da bo treba te pridelke verjetno varovati na neki način, morda celo s kakšnimi profesionalnimi službami varovanja.«

Policija zatrjuje, da ni znakov organiziranega kriminala
Na novomeški policijski upravi zatrjujejo, da teh kraj v zadnjem času ni nič več kot pred leti, vsaj prijavljenih. Če je prijava pravočasna, jim uspe odkriti storilce in ukradeno blago vrnejo oškodovancem. Ugotavljajo, da večja škoda kot pri samih krajah nastaja na infrastrukturi, ki jo tatovi uničijo. Robert Perc, vodja OKC-ja na Policijski upravi Novo mesto, pravi: »Na očitek, da smo premalo prisotni na poljskih poteh, naj povem, da se policisti s taktiko in metodiko prilagajamo tej problematiki, zato občasno pošljemo na ta območja tudi policiste na konjih. Sicer pa na območju Policijske uprave Novo mesto letno obravnavamo nekaj deset primerov tatvin poljščin. Najbolj obremenjena območja so Novo mesto, Šentjernej in Krško. Pri tem naj poudarim, da v sodelovanju z oškodovanci, se pravi pravočasna prijava teh dejanj, ta tudi poveča učinkovitost policije, tako da precej teh storilcev tudi primemo na samem kraju.«

Policist prav tako ne opažajo, da bi pri teh krajah že lahko govorili o organiziranih kriminalnih združbah. Perc to utemeljuje z besedami: »Gre v glavnem za posamične primere, včasih tudi za povratnike oz. osumljence, ki so nam že znani iz prejšnjih dejanj. Nismo se pa še srečali s primerom, da bi šlo za organiziran kriminal.«

Za MMC Goran Rovan