Matjaž, Jaka in David pijejo kavo espresso oziroma macchiato, ko se sestanemo, da bi se pogovorili o njihovem skupnem projektu. "Ugotovil sem, da lažje ostanem buden čez dan," pravi sedemnajstletni Matjaž Jamnik z viške gimnazije v Ljubljani, eden izmed treh urednikov nove dijaške revije Novi dijak. Njihov izbor poživljajočih napitkov je, ali želi biti bolj odrasel, takšno pa je tudi njihovo razmišljanje o značilnostih sodobne generacije najstnikov in družbe, v kateri živijo.
Jani Kovačič, kantavtor in profesor filozofije na bežigrajski gimnaziji je v intervjuju nedavno povedal, da je zdajšnja generacija najstnikov prebujena in pripravljena tudi na politični upor, posebej, če jo primerjamo z gimnazijci izpred desetih let, ki so bili v tem pogledu popolnoma pasivni. Jaka Gerčar, prav tako sedemnajstletni uredniški predstavnik z gimnazije Poljane, je do te ugotovitve skeptičen: "V mojem razredu so verjetno trije, ki so seznanjeni s trenutnim dogajanjem. Drugih politika in njene posledice ne zanimajo." Tudi na gimnaziji Bežigrad, ki velja za najelitnejšo srednjo šolo v Ljubljani, neuradno tisto, kjer se prav v tem trenutku kalijo bodoči voditelji države, stanje ni spodbudno, vsaj ne po opazovanju Davida Sotoška, ki opaža, da nekateri vrstniki ne vedo, kdo je predsednik države. Matjaž omenja tudi šolsko anekdoto. Nekemu dekletu naj bi profesor pri uri filozofije v okviru ustnega preverjanja znanja postavil vprašanje, kaj meni o trenutnem protestnem dogajanju, ta pa je presenečeno odvrnila, da te snovi ni v učbeniku.

Protestiranje kot stvar imidža. In Instagrama.

V poplavi pasivnosti bi bilo dobro zavzeti kritično stališče, sta pred nekaj leti na očitno malce filozofsko naravnanemu sprehodu razmišljala prijatelja Jaka in Matjaž. Kmalu so začeli s spletnim časopisom, ki pa zaradi majhne ekipe in hude konkurence v spletnih mediji nekako ni zaživel. Lansko poletje so se pojavile nove pobude, tokrat za tiskano revijo. Viški in poljanski gimnaziji se je s pomočjo Davida Sotoška pridružila še bežigrajska in nazadnje je svoje prispevke za prvo izdajo pristavilo kar dvajset sodelujočih dijakov.

Že septembra so se na sestanku uredništva revije, ki nastaja v okviru ustanovljenega društva in brez sodelovanja katerega koli profesorja ali "odraslega" mentorja, odločili, da bo nosilna tema uvodne številke pasivnost duha njihove generacije. "Želeli smo zavzeti bolj odločno in radikalno stališče do družbenega dogajanja, takšno, ki za našo generacijo morda ni značilno. Morda pa komu odpremo oči, da bo tudi sam začel razmišljati o teh stvareh", razjasni Matjaž.
Jeseni, v času nastajanja prvih člankov so se začeli prvi protivladni protesti in splošno zanimanje za upor je naraščalo. Matjaž je novembra odšel na sindikalne demonstracije proti vladnemu varčevanju in svoja opažanja v reviji pozneje tudi zabeležil v literarnem reportažnem slogu. Vrstnikov na kraju dogajanja ni srečal. "Sem bil prav razočaran. Zaman sem čakal svoje prijatelje, vrstnikov nisem videl. Protestirale so večinoma babice in mame z majhnimi otroki," se spominja začetkov jesenskega vala demonstracij. Do januarja, ko je Novi dijak izšel, so protestirali že vsi in zdelo se je, da so se tudi mladi prebudili. David vseeno dvomi, če ni to v zadnjem času postalo stvar popularne kulture: "Po mojem opažanju je udeležba na protestih za določene postala tudi stvar imidža. To vključuje nošenje rdečih zvezd in seveda obvezno objavljanje 'retroobdelanih' fotografij samih sebe s transparenti v rokah na Instagramu. Na nek način je postalo 'kul', da protestiraš, in to tudi javno poudarjaš." Kljub vsemu je med mladimi še veliko cinizma, češ, zakaj bi sploh protestirali, saj tako ali tako ne morejo ničesar spremeniti. "Najpogosteje sodijo vedno tisti, ki ne vedo dovolj," ugotavlja Matjaž, "vseeno pa imajo občutek, da bi se morali temu malo posvetiti, da ne bodo izpadli nevedni. Potem pač izrekajo neke enostavčnice, ki zminimalizirajo vpliv dejanj, s katerimi bi lahko dejansko kaj naredili za družbo."

Domoljubje je kot ponos nad domačo nalogo od sošolca

Revijo ljubkovalno krajšajo v "Nodi", tako kot se imenuje najbolj priljubljen animirani junak med slovenskimi malčki. "Nodi" je prihajal dolgo, januarja pa končno prispel. Slogovno izpopolnjeno vizualno podobo prve izdaje krasi simbolična naslovnica z otroškimi steklenicami mleka. Pri tretji v vrsti je namesto cuclja goreča molotovka. Spodaj piše: "upor". Oblikovala jo je njihova prijateljica Ana Zibelnik, interpretacijo pa prepuščajo bralcem. Matjaž pa meni, da stekleničke predstavljajo posameznike, ki so ga "ujčkali", ena izmed njih pa se vseeno spremeni v molotovko, v upornika.

V reviji so večinoma objavljeni prispevki esejskega tipa, kjer sodelujoči dijaki vseh treh gimnazij predstavljajo svoje poglede na sodobno družbo in kulturo. Nekateri pišejo o uporu in pasivnosti, drugi se dotikajo komunizma in spletne tehnologije, kakšni pa razmišljajo o tistih stvareh, ki intelektualne srednješolce jezijo že tradicionalno, na primer potrošništvo. Vmes je prostor tudi za intervju (v pričujoči številki z N'tokom) in malo poezije. Dotikajo se tudi domoljubja, do katerega so uredniki zadržani. David na primer razmišlja: "Nekako nima smisla biti ponosen na državo, v kateri nisi ničesar naredil. Lahko so mi všeč njene lepe gore in gozdovi, ne morem pa reči, da sem na to ponosen. Če bi rekel, da sem ponosen na Prešerna, je to primerljivo s tem, da bi bil ponosen na domačo nalogo, ki jo je naredil moj sošolec."

V politiki jih ne bo, tam bodo verjetno tisti brez legalnih spričeval

Radi bi, da bi publikacija izhajala enkrat na mesec, a zaradi njenega neprofitnega značaja, ki priteče temu, da so ustanovili društvo, so odvisni od sponzorjev in prostovoljnih prispevkov, časovni davek pa jemljejo tudi šolske obveznosti. Predvidevajo, da bo druga številka zunaj aprila.

David, Matjaž in Jaka kljub svojem trenutnem uredniškem delovanju najverjetneje ne bodo zašli v novinarske vode,v politiko pa tudi ne. "To bodo verjetno kakšni izmed tistih, ki jim šole ne bo uspelo dokončati in si bodo spričevala kupili, ne pa mi," pripomni Matjaž, ki razmišlja o študiju filozofije in primerjalne književnosti. David se trenutno ogreva za študij medicine, Jaka pa se podobno kot Matjaž, nagiba k filozofiji ali pa psihologiji. Letos bodo vsi trije polnoletni. Matjaž ima rojstni dan komaj decembra, zato v šali ugotavlja, da se novih parlamentarnih volitev najverjetneje še ne bo mogel udeležiti: "Mi gre prav na živce, če ne bi bilo neprestano nekih predčasnih volitev, naj po mojem izračunu ne bi zamudil nobenih."