Pobudo za mednarodno arhitekturno delavnico, na kateri je sodelovalo 15 slovenskih in pet hrvaških študentov arhitekture, so podali člani Vinogradniško-turističnega društva Gadova Peč. Tako so junija letos študentje na območju vinskih goric Brezovice in Gadove Peči evidentirali kar 99 starih hramov in zidanic. V Gadovi Peči so našteli 44 hramov, v Brezovici pa 55. Delali so pod mentorstvom Žive Deu s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki je k projektu povabila še kolega Dražena Arbutino z Visoke politehnične šole v Zagrebu.

Živa Deu zatrjuje, da teh zidanic in hramov ni ne na Krasu ne v Goriških brdih, kjer so vinogradi takoj ob domačijah. In dodaja: "Te hrami in zidanice so tu tako številno ohranjeni prav zaradi tega, ker je bilo to območje mogoče nekaj časa razvojno zapostavljeno. Ta posebnost ima tudi svojo vrednost, saj gre za arhitekturno dediščino visokogorskih vinogradov, ki je na tem območju izjemno dobro ohranjena. Lokalna skupnost je to spoznala in nas povabila, da v okviru arhitekturne delavnice pregledamo območje in opravimo analizo. Kot smo ugotovili, je tukajšnja dediščina dejansko ohranjena in razpoznavna, kot taka pa ima tudi razvojno prednost, kar pomeni, da jo lahko lokalna skupnost v prihodnje trži, vzporedno s cvičkom."

Posebnost vinskih goric Gadova Peč in Brezovica pa so t. i. vlaški in kranjski hrami, ki so se ločevali po lastništvu in uporabnosti. Andrej Bučar, študent arhitekture, pojasnjuje: "Lastniki vlaških hramov so bili Vlahi ali uskoki in so po njih tudi poimenovani. To so bili ljudje, ki so prebivali na območju vojne krajine in so prihajali izza Gorjancev na to območje obdelovat vinograde. Lastniki kranjskih hramov so bili pa domačini, lastniki visokogorskih vinogradov. Vlaške hrame, kot so jih poimenovali, so lastniki uporabljali za bivanje v času vinogradniških opravil."

Raziskava vlaških in kranjskih hramov in zidanic predstavlja začetek večletnega razvojnega projekta, ocenjenega na več kot 6 mio. evrov, s katerim želijo ohraniti to svojevrstno arhitekturo, jo strokovno obnoviti, hkrati pa tudi omogočiti nadaljnji razvoj in gradnjo novih objektov na tem območju. Študentje so letos naredili 15 posnetkov stoječih zidanic in lesenih hramov, pripravili so tudi vizualizacijo njihove prenove in tako nazorno pokazali, kako jih ohraniti in prilagoditi za potrebe današnjega časa. Ugotovili so tudi, da je večina hramov v dobrem stanju, kar se arhitekturne vrednosti tiče, njihovo vzdrževanje pa je malce slabše.

Za MMC Goran Rovan