Škoda v enem od največjih slovenskih podjetij, ki je tudi med največjimi proizvajalci malih gospodinjskih aparatov v Evropi, je ocenjena na več kot 100 milijonov evrov. Tovarna v Nazarjah je še vedno gradbišče, nekaj zaposlenih pa na čakanju, je za Radio Slovenija poročala Metka Pirc.

Novo lokacijo iščejo v regiji, je povedal direktor BSH-ja Boštjan Gorjup. "Če nič ne naredimo, potem veste, kako se bo lastnik odločil. Za določene izdelke imamo tri proizvodne linije in če pridejo poplave, mi tri, štiri mesece ne delamo. Če imamo nekje drugje eno od treh proizvodnih linij, lahko tam delamo naprej," je pojasnil.

V podjetju je več kot 1000 zaposlenih, še 3000 delovnih mest je vezanih nanje prek dobaviteljev. Gospodarski minister Matjaž Han je v Nazarjah zagotovil: "Ta vlada se absolutno zaveda, da je treba obdržati vsako delovno mesto, da ga ne smemo izgubiti." Po Hanovih besedah je treba narediti vse, da bo BSH ostal v Sloveniji.

Že tako težke razmere po poplavah zaostrujejo posledice vojn. "Nemčija ima velike izzive na energetskem prehodu zaradi konkurence iz Azije, mi kot manjše gospodarstvo se bomo morali znati temu prilagoditi, iskati nove trge," je še povedal Gorjup.

"Ne me loviti za datum, a zakon o obnovi naj bi sprejeli okoli 28. novembra. Ta zakon o obnovi mora imeti člene, ki bodo omogočali tudi takšne primere, da jih bomo lahko reševali," pa je dodal Han. Spomnil je še, da lahko podjetja škodo še prijavijo.

Bratušek se je srečala s koroškimi župani

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki začasno vodi tudi ministrstvo za naravne vire in prostor, se je na Ravnah srečala z nekaterimi koroškimi župani. Predstavili so ji stanje in pričakovanja glede sanacije vodotokov, cest in plazov po ujmi, med drugim so vnovič opozorili na plačilo stroškov septembrskih intervencijskih del.

Šlo je za delovni sestanek, zato izjava ministrice po sestanku, ki je potekal v prostoru občine Ravne na Koroškem in na katerega je bilo vabljenih šest županov v avgustovski ujmi najbolj prizadetih koroških občin, ni bila predvidena.

Župani so ministrici na sestanku vsak za svojo občino predstavili stanje in konkretne težave ter navedli, na katerih področjih je treba po njihovem mnenju dela opraviti prednostno. "Hkrati smo poudarili problematiko plačila intervencijskih del v septembru, ker smo dejansko imeli še intervencije takrat," je za STA po sestanku povedala županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak.

Sama je posebej poudarila problematiko urejanja vodotokov, saj še vedno ocenjuje, da dela potekajo prepočasi. Glede ceste Črna–Mežica pa so, kot je dejala, dobili zagotovilo, da naj bi bil razpis za izbiro gradbinca za sanacijo ceste objavljen v dveh tednih. Opozorila je tudi na razmere na cesti proti Slemenu in dotrajani cesti proti Koprivni.

Poudarila je tudi pričakovanje, da bo tehnična pisarna, ki ima prostore v Črni, "operativna", da bo torej tudi projektirala in operativno izvajala projekte na terenu, ne le pregledovala že pripravljenih projektov občin.

V Dravogradu postopki dobro potekajo

Župan Občine Dravograd Anton Preksavec ocenjuje, da postopki, kar zadeva dravograjsko občino, dobro potekajo, s sestankom pa je bil zadovoljen. Med drugim bo kmalu objavljen razpis za gradnjo novega mostu čez Mislinjo v Otiškem Vrhu, ki bi ga začeli graditi prihodnje leto. Narasla Mislinja je namreč most na začetku avgusta pretrgala, promet pa zdaj poteka po postavljenem montažnem mostu v neposredni bližini.

Manj je zadovoljen s prvotno načrtovanimi roki za sanacijo ceste Dravograd–Ravne na Koroškem, pri čemer se tudi ministrica, kot je dejal župan, strinja, da je treba roke za izgradnjo skrajšati. Glede vodotokov pa trenutno v občini Dravograd izvajajo že pred ujmo načrtovane projekte na Meži in Mislinji, protipoplavno zaščito Drave z Mežo pa naj bi izvajali prihodnje leto.

Tudi župan Občine Prevalje Matic Tasič je zadovoljen z – kot je dejal – zelo operativnim sestankom. "Dejansko je v prihodnjih letih na cestni infrastrukturi in vodotokih veliko stvari načrtovanih glede na posledice poplav in obnove," je po sestanku dejal za STA. Upa, da bodo projekti čim prej stekli. Manj pa je Tasič zadovoljen z dinamiko glede nadaljnjega načrtovanja tretje razvojne osi od Slovenj Gradca naprej proti Dravogradu in Prevaljam, o čemer naj bi več informacij dobili na sestanku decembra.

Na današnjem sestanku z ministrico Bratušek so bili poleg omenjenih prisotni še župani občin Slovenj Gradec in Mežica ter podžupan občine Ravne na Koroškem.

Šefic obiskal Rečico ob Savinji

Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je obiskal občini Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki. Gre za enega od rednih terenskih obiskov, katerih cilj je skozi konstruktivni dialog s predstavniki občin in krajani zagotoviti varnost prebivalcev z izvajanjem ukrepov za odpravo posledic vodne ujme.

Kot je povedal Šefic, se je z županom Šmartnega ob Paki Jankom Kopušarjem pogovarjal predvsem o potencialni nadomestni gradnji oziroma ogroženosti posameznih objektov v občini. Napovedal je, da bo državna tehnična pisarna evidentirala vse objekte, ki predstavljajo neposredno grožnjo ljudem in njihovemu premoženju.

Glede morebitnih selitev je napovedal pregled predlogov občine in oceno primernosti novih lokacij s stališča varnosti. Zagotovil je, da bodo z občani opravili skupinske in individualne pogovore. "Nekateri komaj čakajo, da gredo, nekateri pa imajo pomisleke, kar je logično," je dejal.

Po Kopušarjevih besedah bo treba iz Šmartnega ob Paki preseliti 22 objektov, devet iz Podgore, preseliti bo treba tudi čistilno napravo. Na seznamu sta prav tako en objekt v Šmartnem ob Paki in en v Velikem Vrhu, ki ga ogroža plaz.

Šefic je ob tem zavrnil očitke, da sanacija vodotokov poteka prepočasi. Kot je dejal, dela na vodotokih izvaja veliko ekip, ki upoštevajo prednostne naloge za območja z najbolj kritičnimi razmerami.

Na Rečici ob Savinji so obravnavali predvsem vprašanje nujne ureditve protipoplavnih ukrepov. Z rečiško županjo Majdo Potočnik se je Šefic pogovarjal tudi o objektih, ki bi jih bilo treba preseliti, in nadomestnih lokacijah zanje. Dokler ne bodo prejeli vseh odgovorov glede protipoplavne ureditve, ne bodo imeli točnih odgovorov o preselitvi, je še dejal Šefic.