Kot so navedli na zavodu za zaposlovanje, so delodajalci oddali 436 vlog za 4325 ljudi za začasno čakanje na delo ter 1406 vlog za 8874 ljudi za višjo silo. Delodajalci lahko vloge za povračilo nadomestila plače v primeru višje sile in delnega povračila nadomestila plače za delavca na začasnem čakanju na delo elektronsko vložijo na portalu za delodajalce, vzpostavljenem pri zavodu, pri čemer pa se morajo pred prvo uporabo registrirati.

Pri koriščenju višje sile morajo priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na njen nastanek, pri čakanju na delo pa izjavo za pravilnost podatkov, za katero kazensko in materialno odgovarjajo, izjavo, da bodo zaposlenim izplačali plačo in vsa nadomestila ter dokazila o napotitvi na čakanje.

Zavod bo o popolnih vlogah odločil v 15 dneh. Pri višji sili bo datum izplačila nadomestil delodajalcem zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače, pri čakanju pa deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Pravica do nadomestila plače delavcu znaša 80 odstotkov osnove (povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev), pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

Nadomestilo plače bo delavec lahko prejemal za čas, ko obstajajo okoliščine višje sile, ki opravičujejo odsotnost zaposlenega oz. od 3. avgusta do 31. decembra. Upravičeno izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, bo država delodajalcem povrnila v celoti.

Tudi nadomestilo plače na začasnem čakanju na delo znaša 80 odstotkov nadomestila plače in ne sme biti nižje od minimalne plače. Ukrep je na voljo od 3. avgusta do 31. oktobra z možnostjo podaljšanja, država pa bo zagotovila višino delnega povračila nadomestila plače v višini 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II), pri čemer je višina nadomestila omejena z višino povprečne mesečne plače v državi za mesec maj 2023.

Le še štirje dnevi za prijavo gospodarske škode v poplavah

Ministrstvo za gospodarstvo pa ob tem vse, ki so v avgustovskih poplavah utrpeli gospodarsko škodo, poziva, naj čim prej oddajo oceno škode in naj ne čakajo na zadnji dan, ki je za predplačila 1. september. Oceno škode lahko prijavijo vsi subjekti – gospodarske družbe, samostojni podjetniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, zadruge, zavodi, z izjemo tistih, ki spadajo v primarni sektor kmetijske proizvodnje, sektor ribištva in akvakulture.

Za prijavo škode ni treba imeti sedeža ali poslovne enote v prizadeti občini, saj med upravičena podjetja spadajo tudi vsa tista podjetja, ki so v prizadetih občinah utrpela škodo. Uprava RS za zaščito in reševanje kot potencialno prizadete občine opredeljuje občine v dolenjski, gorenjski, koroški, osrednjeslovenski, notranjski, pomurski, podravski, posavski, severnoprimorski, vzhodno- in zahodnoštajerski in zasavski regiji.

Predmet ocene škode so lahko tudi stroji in oprema, ki je bila pred nesrečo računovodsko že amortizirana, vendar je še zmeraj imela tržno ali uporabno vrednost. Slednje bodo upravičenci v nadaljevanju dokazovali s cenilnimi zapisniki, pojasnjujejo na ministrstvu.

Obrazci in navodila ter pogosta vprašanja z odgovori so na voljo na podstrani ministrstva.

Podrobnosti o pomoči in izpolnjevanju obrazcev ministrstvo skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije, Združenjem delodajalcev Slovenije in Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije na spletnem seminarju na tej povezavi.

Rok za oddajo oceno škode za subjekte, ki želijo predplačilo pomoči, je 1. september, za druge pa 20. september.