Slovenija bo iz solidarnostnega sklada EU-ja prejela nekoliko več sredstev, kot je v dneh po poplavah ob obisku prizadetih območij obljubila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: BoBo/Borut Živulović
Slovenija bo iz solidarnostnega sklada EU-ja prejela nekoliko več sredstev, kot je v dneh po poplavah ob obisku prizadetih območij obljubila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: BoBo/Borut Živulović

"Danes smo predlagali več kot milijardo evrov pomoči iz Solidarnostnega sklada EU-ja za Italijo, Slovenijo, Avstrijo, Grčijo in Francijo," je na omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pojasnila je, da gre za podporo pri okrevanju po uničujočih poplavah leta 2023.

Predlog komisije morata zdaj potrditi Evropski parlament in Svet EU-ja, nato bo lahko Bruselj izplačal sredstva. Slovenija bo prejela še 328,4 milijona evrov, potem ko ji je komisija že decembra lani izplačala 100 milijonov evrov predplačila. Slovenija bo tako iz solidarnostnega sklada EU-ja prejela nekoliko več sredstev, kot je bilo napovedano sprva. Predsednica Evropske komisije je namreč lani ob obisku opustošenih območij napovedala, da bo Sloveniji v letu 2023 na voljo 100 milijonov evrov, letos pa še dodatnih 300 milijonov.

Sorodna novica Von der Leyen po ogledu prizadetih območij: Sloveniji iz solidarnostnega sklada 400 milijonov evrov

Sredstva bo lahko država namenila za kritje stroškov intervencij in obnovo, vključno s popravili poškodovane infrastrukture, zaščito kulturne dediščine in čiščenjem, so navedli v Bruslju. Evropska komisarka za kohezijo Elisa Ferreira je ob tem poudarila, da pomoč iz solidarnostnega sklada ni namenjena zgolj neposredni obnovi po naravnih nesrečah, ampak se lahko s pomočjo teh sredstev države članice tudi bolje pripravijo na spopadanje z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Golob in von der Leyen si bosta ogledala stanje na terenu

Odločitev Evropske komisije je pozdravil predsednik vlade Robert Golob. "S tem bo Slovenija prejela več kot po uničujoči ujmi napovedanih 400 milijonov evrov. Ob obisku Črne na Koroškem avgusta lani je predsednica komisije Ursula von der Leyen dejala, da je Evropa z nami," je zapisal v odzivu, ki so ga STA posredovali iz njegovega kabineta. Ob tem je Golob napovedal, da si bo z Ursulo von der Leyen, ki se bo mudila v Sloveniji in bo nagovorila tudi zbrane na Blejskem strateškem forumu (BSF), v ponedeljek ogledal stanje na terenu.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada oddalo v drugi polovici oktobra 2023. Kmalu za tem je Evropska komisija vlogo ocenila za ustrezno, na podlagi tega pa je Slovenija prejela prvih 100 milijonov evrov predplačila. Nato je stekel postopek nadaljnje preveritve vloge, pri čemer je Evropska komisija ministrstvo zaprosila za dodatna pojasnila, je junija pojasnil državni sekretar na kohezijskem ministrstvu Srečko Đurov.

Da so marca letos od Slovenije zahtevali dodatna pojasnila, so tedaj potrdili tudi v Bruslju. Navedli so, da so slovenske oblasti podale potrebne dodatne informacije, ki so jim omogočile boljše razumevanje postopka ocene škode in uporabljene metodologije.

Državni sekretar lastnikom predstavljal cenitvena poročila

Državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami v kabinetu predsednika vlade Jure Leben je danes na Ljubnem ob Savinji s sodelavci opravil številne individualne pogovore z lastniki objektov, katerih odstranitev je na podlagi mnenja stroke nujno potrebna in v javno korist. Glavni namen srečanj je bila predstavitev posameznih cenitvenih poročil upravičencem.

Kot so zagotovili v kabinetu predsednika vlade, cenitve opravljajo strokovno usposobljeni cenilci, ki morajo pri pripravi cenitev slediti hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, veljavnim predpisom s področja ocenjevanja in tudi smernicam za izračun pravične odškodnine po vodni ujmi, ki se uporabljajo kot gradivo in pripomoček pri izvedbi cenitve.

V skladu z navedenim pristopom predstavlja odškodnina za objekte, ki jih je v skladu s sklepom vlade treba odstraniti, pravično odškodnino (ta je višja od tržne vrednosti), ki zajema pravično vrednost nepremičnin, nadomestila za škodo in druge stroške, povezane z razlastitvijo, kot so stroški lastnika, ki mu nastanejo zaradi razlastitve, selitveni stroški in pa odškodnino zaradi prisilne prodaje, navajajo v kabinetu.

Državni sekretar Leben je upravičence pozval k natančni proučitvi celotnega poročila in opredelitvi tako do posameznih "postavk" oziroma specifikacij kot tudi do poročila kot takega.

Vsak upravičenec je obravnavan individualno in ima možnost, da opozori na morebitne pomanjkljivosti v cenitvenih poročilih. Pripombe se posredujejo cenilcem, ki so cenitev opravili, da se do pripomb upravičencev odzovejo, jih proučijo in seznanijo kabinet predsednika vlade, ali je šlo morebiti za napako pri cenitvi in bo odpravljena ali pa se do navedb argumentirano opredelijo. Če upravičenci na cenitev nimajo pripomb, se pristopi k pripravi pogodbe za odkup nepremičnine, so še pojasnili v kabinetu predsednika vlade.