Helikopterske posadke španske in nemške vojske so sklenile svoje humanitarno poslanstvo v Sloveniji, ki so ga opravile z odliko. Ob tej priložnosti jih je nagovoril in se jim za izjemno delo zahvalil namestnik poveljnika letalstva Slovenske vojske (SV) podpolkovnik Robert Špernjak.

Pripadnice in pripadniki SV so ob obsežnih poplavah znova izkazali prizadevnost in znanje tako pri reševanju in nudenju pomoči prebivalcem kot pri siceršnjem urejanju razmer na poplavljenih območjih. V času poplav je bilo aktivnih 600 vojakov SV in okoli 230 pripadnikov tujih oboroženih sil.

Enote Slovenske vojske so zavihale rokave skladno z zahtevki in usmeritvami civilne zaščite. Naloge so in še opravljajo na več kot 15 območjih po vsej državi, med drugim v Solčavi, Nazarjah, Braslovčah, Kamniku, Mengšu, Komendi, Škofji Loki, na Prevaljah, v Črni na Koroškem, Dravogradu in Mežici, so zapisali v sporočilu za javnost.

V povprečju je bilo na območju poplav na dan aktivnih pet helikopterjev, ki so od 4. do 15. avgusta leteli 210 ur, prepeljali 500 oseb in 152 ton različnega tovora. Ob tem so v tem času ekipe zagotavljale dodatno helikoptersko nujno medicinsko pomoč, pri čemer so avgusta zagotovili 42 posredovanj, v katerih so prepeljali 42 oseb.

Poleg tega je bilo na terenu dnevno prisotnih več kot 30 prekucnih tovornih vozil, tovornih vozil s platformo, avtocistern za vodo in za gorivo. Na terenu so bili razpoložljivi delovni stroji, med njimi buldožerji, bagri in kombinirke ter več kot 20 kolesnih oklepnih vozil. Skupaj so prevozili več kot 16.000 km, porabili 31.092 litrov goriva in 147.103 litrov kerozina.

Solidarnost ji je izkazalo in ponudilo oziroma nudilo pomoč tudi več držav članic Nata in partnerskih vojsk. Skupaj je vojaško pomoč ponudilo 12 držav, med njimi Avstrija, BiH, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljska, Srbija, Španija in ZDA. Države so ponudile oziroma napotile v Slovenijo helikopterske in inženirske ekipe ter druge oblike vojaške pomoči. Do 15. avgusta so tuje helikopterske posadke letele 190 ur, prepeljale 292 ton tovora in 675 oseb.

Policist s soloakcijo usposobil oddajnike

"Čez Avstrijo se je po kolovoznih poteh in s pomočjo napotkov tamkajšnjega domačina prebijal do oddajnika," je s ponosom povedal direktor Urada za informatiko in telekomunikacije na Generalni policijski upravi Alen Vozelj.

Policist urada za informatiko in telekomunikacije je posredoval na Koroškem, ki je bila nekaj časa komunikacijsko odrezana od sveta. Ker helikopterji zaradi vremena niso mogli leteti, se je do oddajnikov prebil "po tleh" in jih usposobil. Med ujmo je nato prebival v bližini in skrbel, da je vse normalno delovalo.

S seboj je moral vzeti čisto vse, kar bi pri kakršnem koli zapletu lahko potreboval. "Težave ne moreš rešiti tako, da na objektu samo pritisneš gumb vklop/izklop. Zato ničesar, ampak res ničesar ne smeš pozabiti vzeti s sabo. Pri čemer moraš pomisliti na vse mogoče scenarije: katere kable je treba povezati, kaj je treba prilagoditi … Prvič, imeti moraš zmogljivo vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa in s takšno višino, da bo premagovalo pot, polno ovir. Imeti moraš večje število agregatov in nekaj deset litrov goriva zanje. Imeti moraš ključe za vrata vseh objektov; kable, žice, vtičnice, klešče in številno drugo orodje ter 'rezervne' dele, potrebne za vzpostavitev delovanja bazne postaje. Tudi motorno žago, verige in podobno, če bi jih morda potreboval. In imeti moraš tudi svoje osebne stvari, ki bi jih sam potreboval, če se izkaže, da moraš tam ostati in prespati neznano število dni. Vse to pa moraš pripraviti v največ dveh urah," je povedal po vrnitvi.

"Težavo s prekinitvami komunikacij je zaznal med delom v policijskem nadzornem centru za telekomunikacije in takoj ukrepal. Gre namreč za zadevo, ki je visoko prioritetna in nujna, saj se policisti, reševalci in drugi med seboj morajo slišati, če želijo opravljati zahtevne naloge na poplavljenih območjih. Brez komunikacije bi bilo delo na območjih naravne nesreče nepredstavljivo. Zato sta bila v upravljanje in vnovično vzpostavitev sistemov poleg policijskih strokovnjakov vključena tudi drugo strokovno osebje in letalska policijska enota, ki je zaradi neprevoznih cest in velikih težav z dostopom pomagala s helikopterskim prevozom materiala," sta v sporočilu za javnost zapisala Bojan Kos iz letalske policijske enote in Brigita Petric iz sektorja za odnose z javnostmi.

Na območje se je po njihovih navedbah policist urada za informatiko in telekomunikacije prebil z avstrijske strani, pri tem pa so mu s podatki pomagali avstrijski policisti in dva domačina, med katerimi je bil eden tudi sam policist, ki domačega kraja zaradi naravne ujme ni mogel zapustiti. Prvi sistem je bil razmeroma hitro vrnjen v delovanje, s čimer je bilo omogočeno komuniciranje prebivalstva in interventnih služb. Ker se je naš policist zavedal pomembnosti sistema, je ostal na območju, domačini pa so mu prijazno ponudili prenočišče in hrano.

Naslednje dni je s prevozom oseb in tovora lahko pomagala tudi že letalska policijska enota, ker so se razmere nekoliko izboljšale, policist urada za informatiko in telekomunikacije pa je vse do srede, 9. avgusta, tako rekoč sam skrbel za delovanje celotnega komunikacijskega sistema. "Odisejada policista" se je nato z vzpostavitvijo električnega napajanja končala, in to v naglici zaradi prihajajočega novega vala slabega vremena, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Domačini so ga poimenovali kar "prvi reševalec". Policist pa skromno pravi, da je samo opravljal svoje delo in da doma, ki je na drugem koncu Slovenije, na daljavo preprosto ni več mogel mirno sedeti in zgolj na zaslonih spremljati zadeve, pač pa je naredil tisto, kar najbolje zna – uredil radijske komunikacije. "Policist je skromen, zato si ni želel takšnega izpostavljanja in javnih pohval, vendar smo ocenili, da je opravil izjemno delo in smo zato nanj zelo ponosni. Doma je iz Primorske in še nikoli ni bil v tem delu države. A obljubil je, da bo ljudi, ki so ga srčno sprejeli in lepo skrbeli zanj v času nenačrtovanega bivanja pri njih, obiskal takoj, ko se zadeve normalizirajo," so sklenili sporočilo za javnost.

Žalski gasilci na terenu devet dni

Gasilci 32 prostovoljnih gasilskih društev iz Gasilske zveze Žalec so bili na terenu od zgodnjih jutranjih ur do večera kar devet dni, saj so odpravljali precejšnje razdejanje, ki so ga povzročili nalivi in močno narasla Savinja, so v sporočilu za javnost zapisali pri Gasilski zvezi Žalec (GZŽ).

Po podatkih poveljnika GZŽ-ja Ludvika Meklava so gasilci od petka, 4. 8., do nedelje, 13. 8., našteli 1634 lokacij, kjer so reševali ljudi, premoženje, črpali vodo, odstranjevali mulj, očiščevali ceste in cestne dovoze ter prevažali pitno vodo v skupni količini več kot 700 kubičnih metrov. Na terenu je sodelovalo 2539 gasilcev iz 32 prostovoljnih gasilskih društev GZŽ-ja ter gasilci iz sosednje Gasilske zveze Prebold, posavske, gorenjske in notranjske regije, vojaki Slovenske vojske (SV), člani Rdečega križa (RK) in drugi.

Na območju Žalca, v občinah Braslovče, Polzela in Žalec, je bilo poplavljenih 1126 stanovanjskih objektov, 25 industrijskih objektov, tri kmetije in en sakralni objekt. Čez reko Savinjo sta bila uničena dva mostova, delno uničena prav tako dva mostova, nepoškodovana pa sta ostala dva mostova. Našteli so tudi 48 plazov, so sporočili. Prilagam dve fotografiji današnje odprave v Zgornjo Savinjsko dolino.