Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Predstavniki ministrstev poudarjajo, da gre za nujne ukrepe in da bo dolgoročno sanacijo urejal naslednji zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Med ključnimi ukrepi, ki jih prinaša interventni zakon, so ukrepi usmerjeni v vzpostavitev pretočnosti vodotokov.

Zakon daje direkciji za vode možnost, da zunaj sistema koncesionarjev najema dodatno mehanizacijo in dodatne kapacitete. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa sodeluje tudi z direkcijo za ceste, ki je že ponudila svoje zmogljivosti, predvsem za čiščenje mostov in objektov cestne infrastrukture na vodotokih.

Koncesionarji za urejanje vodotokov so podhranjeni, na terenu so vse vodarske ekipe, ki se od prioritetnih odsekov prebijajo skozi vodotoke, pravi Neža Kodre, direktorica Direkcije za vode, zato je dodaten angažma več kot dobrodošel.

"Vzpostavljenih imamo 80 delovišč, na terenu je okrog 400 strojev, več kot 650 delavcev, in ekipe delajo v polni aktivnosti," je naštela Kodre.

Na terenu potrebujejo predvsem jasna navodila, kaj lahko naredijo za pretočnost vodotokov, poudarja Vladimir Prebilič, predsednik skupnosti občin Slovenije: "Skozi naravovarstvo ščitimo določene stvari in zaščitimo do te mere, da imamo danes poplave. Mi potrebujemo samo navodila, kaj lahko naredimo, in bomo naredili."

Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo in docent na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, član novoustanovljenega sveta za vodo, predlaga, da se ob takih naravnih nesrečah na začetku sanacije postavi cenik intervencij, "se pravi, za kakšen denar dela ta gora mehanizacije in ljudi".

Za občine je v tem trenutku eno najbolj perečih vprašanj pomanjkanje popisovalcev. Priganja jih rok, 1. september, do katerega morajo popisati predhodno oceno škode, če želijo od države dobiti 40 odstotkov predujma. Zato se zavzemajo za tesnejše sodelovanje z uradniki na državni ravni.

Uničujoče poplave povzročile za več kot pet milijard evrov škode