Po intervencijah in čiščenju se na poplavljenih območjih spopadajo z veliko količino odpadkov, ponekod je odvoz otežen, zaradi povečanega števila glodavcev ob odpadkih so bili ponekod že prisiljeni deratizirati območja.

Občine si pri odvozu odpadnega materiala med seboj sicer pomagajo, a bodo odlagališča kmalu polna in po mnenju županov bo treba tudi na državni ravni najti rešitev. Župan Slovenj Gradca Tilen Klugler: "Moje mnenje je, da bo država morala najti skupnega prevzemnika za predelavo vseh teh naplavin in lokacije za trajno deponiranje tega materiala."

In predsednik združenja občin Robert Smrdelj: "Treba bo reciklirati, kar je mogoče, ker drugače bodo ti kupi odpadkov preveliki tudi za deponije, po drugi strani pa je ravnanje s temi odpadki pomembno tudi za to, da se krijejo ti stroški."

Veliko odpadnega materiala je tudi v vodotokih. Po besedah direktorice direkcije za vode Neže Kodre bodo del tega materiala znova uporabili pri zagotavljanju protipoplavnih ukrepov, za zdaj pa ga odvažajo na začasne lokacije. Čeprav bo celostna ureditev vodotokov dolgotrajna, bo prva urgentna faza morala biti prioriteta, pred nami je namreč jesen. "Interventno, da se vzpostavi pretočnost strug, tukaj je treba najti neke rešitve, da se zaživi v tem prostoru, torej za neko začasno zaščito objektov. Sanacija je druga faza in je dolgotrajnejši proces."

Poleg urgentne sanacije vodotokov je nujna tudi ureditev cestnih povezav, predvsem takšnih za težko mehanizacijo. S tem bosta tudi odvoz odpadnega materiala in kamenja z ogroženih območij bistveno lažja in hitrejša.