Komisar za kmetijstvo je med zasedanjem kmetijskih ministrov Evropske unije v Bruslju spomnil, da je Slovenija v okviru letošnje kmetijske oziroma krizne rezerve prejela 1,23 milijona evrov, "kar pa še zdaleč ne bo dovolj za pokritje novih potreb".

"Zato je komisija pripravljena razmisliti o izrednem ukrepu, ki bi bil financiran iz kmetijske rezerve. S tem bi Slovenija prejela dodatna sredstva," je dejal, pri čemer ni podal drugih podrobnosti.

Na novinarski konferenci po koncu zasedanja je Wojciechowski povedal, da bo mogoče od 15. oktobra uporabiti sredstva kmetijske rezerve iz prihodnjega proračunskega leta. "O posameznih vsotah še nismo odločali, a mislim, da bo jasna politična odločitev, da bo tudi Slovenija prejela sredstva iz krizne rezerve," je zagotovil.

Obenem je Sloveniji zagotovil tudi prožnost pri morebitnih spremembah programa razvoja podeželja in strateškega načrta skupne kmetijske politike. Če bo slovenski predlog v skladu z zakonodajo, je komisija pripravljena to podpreti, je dejal komisar.

Prizadetih več kot 2700 kmetijskih gospodarstev

K prožnosti je sicer komisarja na zasedanju v predstavitvi škode v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki je nastala v avgustovskih poplavah, pozvala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.

V razpravi se je ministrica zavzela tudi za poglobljeno razpravo o ustreznosti instrumentov Evropske unije v primeru dogodkov, kakršnim smo bili priča v Sloveniji. Več kolegov iz drugih držav članic jo je pri tem podprlo in izrazilo solidarnost s Slovenijo.

Škoda je nastala predvsem na zemljiščih, objektih, opremi in strojih. Težave so tudi z zalogami krme, gnojil in semen, pa tudi pri oddaji mleka, je že pred zasedanjem povedala Šinko.

"Ocenjujemo, da je na področju kmetijstva škode za približno 145 milijonov evrov, prizadetih je več kot 2700 kmetijskih gospodarstev," je pojasnila v izjavi za slovenske novinarje v Bruslju.

Poškodovanih približno 1700 kilometrov gozdnih cest

V gozdarstvu so bile poškodovane predvsem gozdne ceste, ki v nekaterih primerih predstavljajo edini dostop do kmetijskih gospodarstev, je dejala ministrica.

Poškodovanih je bilo približno 1700 kilometrov gozdnih cest, škoda pa znaša približno 50 milijonov evrov. Poleg tega je bilo poškodovanih še približno 1,5 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov. Škoda zaradi plazov v gozdu znaša 90,3 milijona evrov, škoda na gozdnih sestojih pa 1,9 milijona evrov.

V ribištvu, kjer so bili poškodovani predvsem objekti, ribogojnice in oprema, pa tudi prostoživeče in gojene ribe, škodo ocenjujejo na približno šest milijonov evrov, je povedala ministrica.

Šinko je škodo v kmetijstvu Wojciechowskemu predstavila že na začetku meseca na neformalnem zasedanju v Španiji, tokrat pa je s škodo seznanila še svoje ministrske kolege iz drugih članic.

Škodo zaradi ujm je na tokratnem srečanju predstavila tudi Grčija.