Trenutno je težko napovedati dokončne ukrepe pomoči, saj je stanje od kmetije do kmetije zelo različno, je po navedbah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dejala ministrica Irena Šinko, potem ko si je z državnim sekretarjem Darijem Krajčičem ogledala tudi škodo v kmetijstvu po nedavnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini.

"Vemo, da so kmetje prizadeti in jim bo treba pomagati na različne načine. Situacija in škode so zelo različne od kmetije do kmetije, zato bo pri kmetijah, ki so izgubile vse, potreben individualen pristop," je povedala.

Ministrica je obiskala hribovsko kmetijo Hriberšek v bližini Rečice ob Savinji, ki je ogrožena zaradi plazov. Ugotovili so, da bodo potrebne strokovne ocene, ali je na lokaciji še varno živeti ter kmetovati.

Ogledala si je tudi katastrofalne posledice poplav na kmetiji Zager v Ljubnem ob Savinji, kjer so izgubili vse kmetijske površine, stroje in objekte. "Pri takšnih kmetijah bo potreben individualen pristop. Treba bo najti finančno pomoč, da bo kmetija lahko sploh zagnala. Ena od možnosti so finančni inštrumenti, ki jih pripravljamo in bodo objavljeni jeseni. Prek sklada za regionalni razvoj bodo mogoči ugodni krediti za male kmetije," je dejala ministrica.

Poplave so katastrofalne posledice pustile tudi na kmetiji Fale v Lučah, ki je prav tako izgubila vse – hlev z živino, kmetijsko površino, stroje in objekte. Ogrožena je tudi druga hiša, kjer je plaz že zelo blizu.

Ministrica je po ogledu dejala, da je škoda v kmetijstvu letos ogromna: maja so se zgodile poplave, julija neurja s točo, v avgustu pa je spet poplavljalo. Kakšna bo končna ocena, je po besedah ministrice težko napovedati, jasno pa je, da bo treba pomagati na različne načine.

"Pripravljamo razpis za nakup mehanizacije, poskušali bomo izpeljati razpis za porabo sredstev iz programa razvoja podeželja, s katerim bi neposredno pomagali pri vzpostavitvi kmetijskih površin. Škoda, ki bo ocenjena prek občinskih komisij, bo med drugim izplačana prek sistema de minimis," je dejala.

Kako bodo v kmetijstvu potekali postopki za uveljavljanje višje sile?

Agencija za kmetijske trge bo začela postopek obravnave višje sile za primere, kjer bo lahko sama zaznala nastanek primera višje sile, ali pa bo nepravilnosti sporočila v aplikacijo Sopotnik. Drugi bodo morali višjo silo do 2. novembra prijaviti sami.

Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, aktivno sodelujejo pri pripravi določb interventnega zakona, ki bo za primere iz ujm iz zadnjih tednov uredil prijavo višje sile ali izrednih dogodkov drugače, kot to sicer ureja zakon o kmetijstvu.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo po uradni dolžnosti začela postopek obravnave višje sile za vse tiste primere, kjer bo lahko sama zaznala nastanek primera višje sile. Kjer to ne bo mogoče, bo zaznana nepravilnost na prijavljenih površinah upravičencu sporočena na aplikaciji Sopotnik, so pojasnili in dodali, da bo imel upravičenec možnost prek aplikacije podati pojasnilo, da je nepravilnost nastala zaradi višje sile.

Upravičenci, ki jih postopka zaznave višje sile ne zajameta, bodo imeli možnost samoiniciativno prijaviti svoj primer najkasneje do 2. novembra. Za prijavo višje sile ne bo veljal običajni 15-dnevni rok, pač pa skrajni rok 2. november, so poudarili na ministrstvu.

O višji sili agencija ne bo izdajala posebnih odločb, pač pa bo o tem odločila v odločbi o pravici do sredstev. Ministrstvo je članom predstavilo aplikacijo, prek katere bodo oškodovani vnašali informacije o dejanski škodi. Podatki bodo po pojasnilih ministrstva predstavljali verodostojno preliminarno oceno škode, na podlagi katere se bo ministrstvo lahko pogovarjalo o višini sredstev iz solidarnostnega sklada.

Kmetijsko-gozdarska zbornica poziva, naj vlada čim prej razglasi naravno nesrečo

Na Kmetijsko-gozdarski zbornici dobra dva tedna po uničujočih poplavah in zemeljskih plazovih izvajajo prvo preliminarno oceno poškodovanosti po katastrskih občinah in po posameznih kulturah. Oceno bodo nato predali Upravi za zaščito in reševanje RS, je v izjavi za medije ob robu novinarske konference Združenja kmečkih sirarjev Slovenije pojasnil predsednik zbornice Janez Pirc.

Na zbornici medtem čakajo in si želijo, da vlada razglasi naravno nesrečo, da bodo tudi kmetje lahko oddali vloge za škodne zahtevke na kmetijskih kulturah in pridelkih na občinske komisije, je poudaril. Kot je pojasnil, gre za postopek, kot ga predvideva zakon o odpravi posledic naravnih nesreč.

Na prizadetih območjih največjo težavo predstavlja pomanjkanje krme. Kmetom težave povzročajo tudi poplavljeni objekti, nezmožnost odvoza mleka, pomanjkanje pitne vode in elektrike ter nedostopnost kmetij.

Za naslavljanje težav s pomanjkanjem krme je bila vzpostavljena spletna aplikacija Nudim-potrebujem pomoč, prek katere lahko kmetje zaprosijo za krmo oziroma jo ponudijo. "Načrtujemo, da bodo imeli tisti kmetje, ki so izgubili krmo, čez zimo in daljše obdobje dovolj krme za preskrbo svojih živali," je pojasnil Pirc.

Poleg krme lahko kmetje prek te spletne aplikacije zaprosijo tudi za pomoč pri čiščenju in drugo pomoč na kmetijah. Točne ocene, koliko kmetij nujno potrebuje krmo, še nimajo. Trenutno je v aplikaciji več kot 300 vnosov, okoli tretjina oziroma četrtina je takih, ki krmo potrebujejo, ostali pa jo ponujajo, je ocenil Pirc.

Ključno pri zagotavljanju krme bo po besedah direktorja KGZS-ja to, da se med seboj povežejo kmetje, ki so si zemljepisno čim bližje, da bodo tudi transportne poti čim krajše.

Glede problematike onesnaženja tal je Agencija za okolje RS (Arso) nekaj vzorcev že analizirala. Na KGZS-ju so se ponudili, da bi pomagali pri načrtu vzorčenja tal, a na odločitev vlade še čakajo.

Obenem so podali zahtevo, da je treba tudi na kmetijskih zemljiščih primerno vzorčiti tla, da bodo kmetje in stroka vedeli, kako ukrepati, je še dejal.