Podatke je posredovalo 173 občin. To sicer še niso končni podatki, saj bodo pristojni škodo še preverili na terenu.

Občine so morale popisati škodo na objektih gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, stanovanjskih stavbah v njeni lasti ter stvareh v njeni lasti, ki se uporabljajo za izvajanje občinske dejavnosti, lokalne javne službe ali jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina. Prav tako so morale popisati škodo na gozdnih cestah, če gre za sofinanciranje obnove, za katero se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozdov.

Občine so ob tem zbirale tudi vloge oškodovancev o neposredni škodi, ki so utrpeli škodo na zemljiščih, stavbah, infrastrukturi. Fizične in pravne osebe so obrazce za prijavo škode morale oddati na občinske popisne komisije, ki so morale nato zbrane podatke iz obrazcev vnesti v spletno aplikacijo Ajda.

Kot so pojasnili na Upravi RS za zaščito in reševanje, je največji delež skupne vrednosti škode na vodotokih, in sicer več kot 1,3 milijarde evrov. Na drugih področjih izstopajo objekti; na skupno več kot 12.000 objektih je prijavljene za približno 500 milijonov evrov škode.

Zelo podobna je ocena škode na komunalni infrastrukturi. Škoda na državni infrastrukturi, ki so jo prijavile občine, pa je dosegla od 70 do 80 milijonov evrov, je za TV Slovenija dejal direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.

Največ škode prijavile občine v zahodnem delu Štajerske

Gledano po regijah po njegovih besedah približno milijarda evrov odpade na zahodnoštajersko regijo oziroma porečje Savinje, sledita koroška in ljubljanska regija. Skupni znesek škode v ljubljanski regiji je zelo primerljiv s Koroško, je dodal.

Vrednost škode, ki so jo prijavile občine, ne vključuje stroškov gospodarstva, intervencijskih stroškov in sanacijskih stroškov resorjev. Prav tako ne gre za končne podatke, saj bosta škodo na terenu pregledali še regijska in državna komisija. H končni oceni škode, ki jo bo obravnavala vlada, bodo nato dodali še vso škodo, ki jo popisujejo preostali resorji, ki ne vnašajo podatkov v aplikacijo Ajda.

Uprava za zaščito in reševanje bo prihodnji teden zbrane podatke posredovala regijskim komisijam v pregled in pripravo končne ocene. Celovita ocena škode je pomembna tudi za vložitev zaprosila za sredstva iz solidarnostnega sklada EU-ja. Za pridobitev evropske pomoči mora Slovenija zaprositi v 12 tednih po poplavah.

Občine upravičene do predplačil do višine 40 odstotkov predhodne ocene škode

Rok, do katerega so morale občine vse podatke o škodi zaradi avgustovskih poplav vnesti v aplikacijo Ajda, se je iztekel v petek. Število vnesenih vlog in skupna vrednost škode se v zadnjih dveh dneh nista bistveno povečala in sta nižja kot v nekaterih prejšnjih dneh, kar po navedbah uprave za zaščito in reševanje pomeni, da so vnosi v aplikacijo potekali tekoče in pravočasno.

"V aplikacijo Ajda je vneseno rekordno število ocen v rekordno kratkem času, to je manj kot tri tedne. Za primerjavo lahko povemo, da se škoda za drugi del julijskih neurij vnaša praktično dva meseca in še ni končana, prav tako je takšno obdobje tudi za druge pretekle naravne nesreče v bistveno manjšem obsegu," so dodali.

V skladu z zakonom o odpravi naravnih nesreč so občine upravičene do predplačil do vrednosti 40 odstotkov predhodne ocene škode. Kot je v četrtek povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, bo za to namenjenih 222 milijonov evrov. Predplačila bodo prejele občine, kjer je škoda ocenjena na najmanj 20.000 evrov, zgornja meja nakazila pa je dvakratnik primerne porabe posamezne občine.