Na ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnjujejo, da poteka postopek pregleda prijavljene škode. Predhodna ocena škode je potrebna zato, da bodo lahko občine v skladu z zakonom o odpravi naravnih nesreč dobile predplačilo v vrednosti 40 odstotkov. Rok za prijavo škode je bil sprva postavljen za 1. september, a so imeli v več občinah težave, saj je škoda res obsežna, zato so ga za nekaj dni podaljšali.

Minister Uroš Brežan si je sicer danes v spremstvu predstavnikov Direkcije RS za vode v občinah Domžale, Mengeš, Kamnik in Komenda ogledal potek intervencijskih del po avgustovskih poplavah. "Moj obisk je bil v prvi vrsti namenjen temu, da preverim, kako potekajo dela na čiščenju vodotokov. Zadovoljen sem, ker vidim, da bo pretočnost vodotokov, kar je ključna naloga v tem trenutku, na tem območju lahko zagotovljena nekje do konca septembra," je v izjavi za medije ob obisku v Komendi dejal minister.

Gre za območje, ki je bilo poleg Savinjske doline in Koroške v poplavah na začetku avgusta najbolj prizadeto. Minister je občine pohvalil, da so se po poplavah zelo dobro organizirale, tudi popis škode po njegovem mnenju poteka zelo dobro.

Ocena škode bo podlaga za pridobivanje evropskih sredstev

Ocena škode, ki jo morajo občine v aplikacijo Ajda oddati do 22. septembra, bo podana v skladu z navodili, ki so jih pripravili na upravi za zaščito in reševanje. "To je z vidika države zelo pomembno, ker bo na tej podlagi pripravljena tudi ocena za solidarnostni sklad EU-ja, iz katerega si obetamo dodatna sredstva v vrednosti 400 milijonov evrov," je pojasnil.

Pohvalil je tudi danes obiskane občine, da so stopile skupaj in vzpostavile nekakšno lokalno tehnično pisarno, ki bo v sodelovanju s tehnično pisarno, ki jo vzpostavljajo na državni ravni, lahko usklajevala projekte. "Tako se ne bodo pojavljale motnje in bomo lahko prehod med fazo intervencije in fazo odprave posledic naravnih nesreč v najboljši mogoči meri zastavili tako, da bodo ukrepi, ki bodo v tej prehodni fazi izvajanja, omogočili varovanje premoženja in ljudi v primeru, da se nam take razmere ponovijo," je dejal Brežan.

Brežan se je sešel z župani prizadetih občin

Brežan si je skupaj z županjo Domžal Renato Kosec ogledal stanje pri jezu na Kamniški Bistrici v Homcu in na Viru pri Domžalah, kjer je bil poškodovan most na glavni prometnici Domžale–Vir. V Domžalah se trenutno sicer izvajajo intervencijska dela na dveh deloviščih, kjer se vzpostavlja pretočnost strug Kamniške Bistrice – v Biščah in v Nožicah, so v sporočilu za javnost po srečanju pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Na območju osrednje Slovenije je ujma sicer največ škode povzročila v občini Kamnik. Ob spremstvu župana Mateja Slaparja si je minister ogledal dolini Bistričice in Črne, pri čemer ga je župan posebej opozoril na težave s hudourniškimi pritoki in podori v dolinah.

Župan občine Mengeš Bogo Ropotar je Brežanu predstavil razmere, s katerimi se srečujejo pri sanaciji poplavljenega vrtca Gobica oziroma iskanju rešitve v obliki postavitve začasnih objektov.

Z županom Komende Jurijem Kernom pa sta spregovorila o pomembnosti ureditve suhega zadrževalnika Tunjščice. "Preveč časa smo porabili za to, da smo prišli do tega trenutka, ki nas je prepričal, da je ta izjemnega pomena, ne samo za občino Komenda, ampak tudi za druge občine," je poudaril minister.

Ob tem je zagotovil, da bodo skupaj z direkcijo za vode naredili vse, da ta projekt zdaj pospešijo in da ga v prihodnjih nekaj letih tudi izvedejo. Na MNVP-ju so potrdili, da so občine direkciji za vode že poslale seznam lokalnih podjetij, ki bi lahko sodelovala pri čiščenju vodotokov, kot je bilo dogovorjeno 31. avgusta na sestanku v kabinetu predsednika vlade med predstavniki občin in Boštjanom Šeficem.

V občini Komenda je bilo po prvih ocenah škode za 31 milijonov evrov, škodo pa intenzivno popisujejo še naprej, je pojasnil Kern. Prepričan je, da bo občina uspešno podala oceno škode do 22. septembra.

Brežan je občine obiskal v spremstvu vodje sektorja območja srednje Save na Direkciji RS za vode Toneta Cezarja, ki je po obisku ocenil, da so na tem območju najbolj smiselni suhi zadrževalniki, saj prostora za poglabljanje in širjenje strug ni.