Kot je za Radio Slovenija zvečer poročala dopisnica Metka Pirc, je Spodnje Javorje kraj ob vstopu v Črno iz šoštanjske smeri. Meteorna voda je ponovno zalila industrijsko cono v Mežici, aktivirani so tudi gasilci po vsej Mežiški dolini do vključno Dravograda. Na Ravnah na Koroškem načrtujejo popolno zaporo regionalne ceste proti Dravogradu, a potrditve do tega trenutka še nismo prejeli. Nekaj pred 22. uro so aktivirali tudi gasilce v Slovenj Gradcu. O težavah poročajo tudi iz Savinjske doline, po zdajšnjih podatkih na Ljubnem, v Nazarjah in Braslovčah, je še poročala dopisnica.

Da je v Črni na Koroškem hudournik odnesel lokalno cesto pri naselju Topla, je v Odmevih potrdil poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.

Tudi na drugih območjih, ki jih je ujma prizadela v začetku avgust, imajo težave. Za zdaj je najhujše v Žireh, Gorenji vasi - Poljanah in Škofji Loki. Meteorne vode so zalile več kleti, prožijo se plazovi. Na delu so gasilci, ki iz poplavljenih kleti črpajo vodo. O posredovanjih gasilcev sicer poročajo še iz Medvod, Kamnika, Kranja, Jesenic in Tržiča. Poveljnik regijskega centra civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid je za STA povedal, da se delno ponavlja stanje iz ujme začetka avgusta. "V kolikšni meri, je za zdaj težko reči. Lahko bi rekel, da za zdaj v manjšem obsegu. Upamo, da tako tudi ostane," je dejal.

Trenutno ima povečan pretok Tržiška Bistrica, medtem ko pritoki večjih rek po njegovi oceni niso kritični.

V Odmevih na TV Slovenija je Srečko Šestan poudaril, da perečo težavo predstavljajo predvsem plazovi, ki lahko zajezijo vodotoke, ki nato poplavijo. "Pri hudourniški poplavah tudi protipoplavne vreče včasih ne pomagajo, je pa dobro, da se vreče postavijo pred garažna in vhodna vrata. Treba je spremljati natančno radarsko sliko padavin in se umakniti na višje, če ni druge možnosti," je še poudaril.

Sorodna novica Poplave v slovenski Istri, v pristanišču strela zadela gasilca. V Ljubljani zaliti podvozi.

Najmočnejši nalivi so bili namreč napovedani na območju med Snežnikom in Kamniško-Savinjskimi Alpami. Kamnik z okolico so poplave razdejale že v začetku avgusta, zato so hiteli s čiščenjem struge Kamniške Bistrice. Kamniški župan Matej Slapar je za TV Slovenija popoldne pojasnil, da so vse od poplav na terenu ekipe gasilcev, pogodbenih podjetij, kmetov in tudi Hidrotehnika, ki so po njegovih besedah ogromno naredili in očistili vasi ter Kamniško Bistrico spravili v prvotno strugo.

"Mi smo v pripravljenosti na vseh teh točkah, kjer bi reka lahko poplavila. Imamo pripravljeno mehanizacijo, ki bo v primeru najhujšega izpraznila struge, gasilci so razdelili več kot tri tisoč vreč in so na voljo tudi na deponiji komunalnega podjetja," je dejal Slapar. "Struge so očiščene in so boljše, kot so bile prej, dejansko verjamem, da reka tokrat ne bo prestopila," je dodal.

Skoraj pred vsako hišo so ležale vreče s peskom, nekateri so svoje kleti zaščitili tudi z zaščitnimi folijami.

V Braslovčah so po poročanju novinarke TV Slovenija Saše Kisovec intenzivno polnili protipoplavne vreče, po katere so prihajali prebivalci, ki živijo na priobalnem pasu Savinje. Na morebiten nov val poplav se pripravljajo tudi gorvodno po Savinji, torej v Mozirju, v Nazarjah, na Ljubnem, v Lučah in pa tudi v Solčavi.

Novinarka TV Slovenija Lea Vornšek Pejovnik pa je iz Koroške poročala, da jih tam najbolj skrbijo hudourniki in plazovi. "Vsi, ki so na poplavljenih območjih, naj umaknejo stvari iz kletnih prostorov, naj umaknejo svoje avtomobile na višje ležeča področja. Hkrati naj zaščitijo objekte s protipoplavnimi vrečami in naj ravnajo seveda v skladu z navodili civilne zaščite in pa samozaščitno," je za TV Slovenija opozarjal župan Dravograda Anton Preksavec in opomnil, da je glavna prioriteta čiščenje vseh vodotokov, tako rek, potokov, hudournikov ter zadrževalnikov.

"Zahtevamo od koncesionarjev, od države, da k temu pristopi sistemsko, da se čim prej vse struge očistijo, da se sanirajo vse poškodovane brežine. Občina Dravograd je našla neki skupni jezik s koncesionarjem. Mi smo priskrbeli dodatne izvajalce, ki zdaj delajo pod nadzorom tako koncesionarja kot direkcije za vode, in verjamem, da je mogoče to ta pristop, s katerim bomo poskušali resnično v čim krajšem času sanirati vse te vodotoke," je dejal.

Geologe skrbijo plazovi

Na preži so tudi v Medvodah, kjer občane med drugim opozarjajo na večjo možnost vnovične aktivacije plazov. Občina Medvode je v nedeljo začela razdeljevati protipoplavne vreče in prebivalce zlasti območij, ki so jih prizadele poplave v začetku meseca, pozvala, naj od vode umaknejo premično premoženje in poskrbijo za svojo varnost. "Če bodo v naslednjih 12 urah sprožene sirene z znakom za opozorilo na nevarnost, to pomeni nevarnost poplavnega vala. Pazimo nase in na druge. Ne hodimo ven v neurju in ne izpostavljajmo se nevarnostim po nepotrebnem," obvešča regijski štab civilne zaščite.

Na občini Medvode so dodali še opozorilo Geološkega zavoda Slovenije, da je zaradi padavin možnost ponovne aktivacije zemeljskih plazov zelo povečana. "Po nedavni ujmi so pobočja, posebno obstoječa plazišča, še vedno zelo nestabilna. Vsem prebivalcem, katerih objekti so bili ob nedavni ujmi prizadeti ali izpostavljeni zemeljskim plazovom, svetujemo, da so izjemno pozorni na kakršne koli spremembe in premike ter se ob njih nemudoma umaknejo na varno," so zapisali.

Nekaj hudourniških težav se sicer pojavlja tudi na Škofjeloškem in Cerkljanskem.

Obnova nasipa v Lučah

V Zgornji Savinjski dolini so opravljali še zadnja dela pred napovedanimi vremenskimi nevšečnostmi. Z bagrom so v Lučah skušali obvarovati še zadnjih pet metrov nasipa, ki je ključen za zaščito spodnjega dela kraja pred morebitnimi novimi poplavami.

Ogroženi prebivalci ostajajo razseljeni, zato je nujno čim prej poiskati rešitve zanje, je poročala novinarka Radia Slovenija na terenu Metka Pirc. Poleg skrbi zaradi vremenske napovedi so težava tudi gradbeni stroji.

"Na terenu opažamo, da dejansko težka mehanizacija nekoordinirano stoji, da jo tudi odvažajo iz naših koncev, kar seveda pomeni, da ne bomo mogli zagotoviti take pretočnosti, kot si jo želimo. Mi smo mimo vseh služb naročili tudi posebne ekipe pri teh podjetjih, do katerih lahko pridemo, da bomo tudi čisto samoiniciativno začeli to čiščenje," je dejal župan Ljubnega Franjo Naraločnik.

"Ko bo državni načrt zaščite in reševanja končan, bomo poskušali del te mehanizacije zadržati. Ob tem pa moramo vedeti, da je bila pomoč, ki je prišla iz tujine, namenjena intervenciji," je povedal državni sekretar Boštjan Šefic.

"Poplave so bile na začetku avgusta. Tega še nismo nikoli doživeli v Lučah. Poplave so bile v septembru, oktobru, novembru in zdaj se bojimo, ali bomo lahko do tedaj vzpostavili neko infrastrukturo in zavarovanje do te mere, da potem, če pride dež, ne bo spet težav," je dejal župan Luč Klavdij Strmčnik.

Na desetine ljudi pa ostaja razseljenih. "Mi v tem trenutku niti ne vemo natančno, koliko ljudi je takšnih. Zato je ta popis škode in vse dejavnosti, ki zdaj potekajo, tako pomemben. Zanesljivo bo to velik izziv, ki ga bomo morali reševati za vsak primer posebej," je dejal Šefic.

"Pomembno je, da otroci ostanejo v istih šolah, da ostanejo v istih vrtcih, da se jim življenjsko okolje ne spremeni bistveno. Hkrati pa, da s tem korakom rešujemo življenja, saj smo 4. avgusta celoten dan reševali življenja," je dejal braslovški župan Tomaž Žohar. V Braslovčah načrtujejo razselitev za 150 hiš, kar je največ v Savinjski dolini.

Civilna zaščita v pripravljenosti

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je pred novo slabo vremensko napovedjo poudaril, da je najboljši kazalnik poteka padavin radarska slika. “Če pravočasno in pravilno spremljamo radarsko sliko, lahko pravočasno umaknemo stroje iz strug, še posebej na območjih neurij," je dejal Šestan, ki je prebivalce ogroženih območij pozval, naj pravočasno izvedejo zaščitne ukrepe.

"Ne bo škodilo, če na nekaterih mestih, ki jih seveda lastniki dobro poznajo, postavijo kakšno vrečo na garažna vrata ali pa na vhodna vrata. To je pet minut dela, lahko pa prihrani veliko škode in strahu," je pojasnil in zatrdil, da bo civilna zaščita tudi tokrat v pripravljenosti, če bo potrebna pomoč na terenu. “Kar bo potrebno in kar bo v naši moči, bomo naredili, upam pa, da to ne bo potrebno," je dejal Šestan.