Skoraj tri tedne po tem, ko je narasla Mislinja uničila most na glavni cesti Dravograd - Slovenj Gradec pri Otiškem Vrhu, so nekaj po 15. uri tam za dvosmerni promet odprli montažni most.

S tem je po ujmi vzpostavljena normalna prevoznost po cesti Dravograd–Slovenj Gradec, kjer začasni obvoz za vozila do 7,5 tone trenutno še poteka skozi industrijsko cono pri Monterju. Ujma je pri Otiškem Vrhu uničila tudi tamkajšnji kolesarski most čez reko Mislinjo, ki pa ga bo, kot je ta teden povedal župan Občine Dravograd Anton Preksavec, prav tako treba podreti. Računa, da bodo kolesarsko pot lahko umestili na novi most, ko bo ta enkrat spet zgrajen čez reko Mislinjo.

"Ta most je nekako pokazal tudi nujnost in pomembnost tretje razvojne osi, saj smo zaradi tega podrtega mostu dejansko Korošci ostali odrezani od avtocestnega križa, naše gospodarstvo je moralo uporabljati obvoze preko Maribora, kar je pomenilo enormne stroške. Zato je projekt tretje razvojne osi resnično vitalnega pomena," je poudaril župan.

"Z veseljem lahko ugotavljam, da se prevoznost vzpostavlja po vsej državi," je ob sprostitvi prometa čez novi montažni most Rajh. S tem se odpira transportna pot za gospodarstvo, prebivalce oz. tudi šolarje ob bližajočem se novem šolskem letu, je dejal državni sekretar Andrej Rajh. S tem se odpira transportna pot za gospodarstvo, prebivalce oz. tudi šolarje ob bližajočem se novem šolskem letu.

Železniški promet proti Koroški

Medtem se vzpostavlja tudi železniški potniški promet proti Koroški. Po koroški železniški progi so iz smeri Maribora doslej vlaki vozili samo do Podvelke, danes popoldne pa prvi potniški vlak pričakujejo tudi do Dravograda. "Vzpostavitev prevoznosti proge do Prevalj je predvidena do ponedeljka, 4. septembra," je napovedal Rajh. Glede prevoznosti po železnici naprej proti Avstriji pa je dejal, da je to trenutno nekoliko oteženo zaradi plazu tam, kjer naj bi sanacija trajala nekoliko dlje.

Glede novih infrastrukturnih projektov pa je Rajh dejal, da pripravljajo nabor projektov, ki so že pripravljeni na izvedbo. Konkretno jih ni navedel, je pa povedal, da je med njimi tudi "projekt Mežica - Črna".

Rajh je danes napovedal še, da se bo v kratkem vzpostavila prevoznost na območju Domžal, sledi tudi vzpostavitev prevoznosti mosta v Beričevem do konca avgusta in na območju Kamnika v začetku septembra. Glede Luč, kjer je hudournik odnesel cesto, pa je dejal, da dela potekaj po načrtih.

V kratkem še dva mostova v občini Mežica

V občini Mežica, kjer je narasla reka Meža uničila vse mostove, pa bodo po prvem montažnem mostu, ki ga je v Mežici postavila Slovenska vojska ob pomoči makedonske in je bil odprt 14. avgusta, v kratkem dobili še dva.

Montažni most na Marholčevih ridah, ki bo omogočal dostop z vozili čez reko Mežo stanovalcem v petih hišah, bodo postavljali Poljaki. Začetek del je predviden konec tega tedna, postavljen pa bo predvidoma do konca tega meseca, je povedal direktor občinske uprave občine Mežica Blaž Šaloven. Na območju Marholčevih rid je prehod čez reko trenutno mogoč le peš po začasni brvi.

Še en most pa bodo postavili Čehi pri Šumahu. Ta bo omogočal dostop z vozili do stanovanjske hiše in podjetja Kogelnik. Postavljati ga bodo začeli prihodnji teden, zaključek del pa je za zdaj predviden do 10. septembra, je še pojasnil Šaloven.

Pred dnevi stekla obnova predrtega nasipa na Muri

Pri Dolnji Bistrici medtem obnavljajo nasip, ki ga je Mura prebila v ujmi. Županja Črenšovcev Vera Markoja je za STA povedala, da je izvajalec začel dela tako, da je odstranil vse betonske klade, ki so jih namestili v prebit nasip, zdaj pa vgrajujejo glineno jedro nasipa in ga v celoti obnavljajo.

Nižje od točke, kjer je Mura predrla nasip, vse od državne ceste Srednja Bistrica–Razkrižje proti Dolnji Bistrici, pa je izvajalec del, Vodno gospodarstvo Mura, začel pripravljati teren za temeljito in celovito sanacijo 40 kilometrov nasipov ob obeh bregovih reke. Na območju občine Črenšovci, dodaja županja Vera Markoja, naj bi obnovili 13 kilometrov nasipov, tako da bo nasip občutno višji od obstoječega; v višino naj bi meril štiri metre, širok pa naj bi bil 20 metrov, saj bodo ob nasipih uredili tudi služnostne poti. To se je, dodaja Markoja, prav ob zadnjih dogodkih pokazalo kot nujno potrebno.

Dokumentacija za popolno obnovo skoraj pripravljena

Občina Črenšovci je z direkcijo za vode lani februarja podpisala sporazum, v skladu s katerim zdaj pripravljajo dokumentacijo za popolno obnovo 18 kilometrov nasipov – 13 kilometrov v omenjeni občini, preostalo pa v občini Lendava in Beltinci. "Dokumentacija je skoraj že v celoti pripravljena; trenutno zbiramo soglasja lastnikov zemljišč, da dovolijo gradnjo nasipov. Delajo pa se tudi cenitve zemljišč, saj bo zemljišče, kjer bo nasip, prešlo v last države," dodaja Markoja.

Tam, kjer je država že lastnica nasipov, pa že pripravljajo teren za nove, višje in širše nasipe ter sekajo drevje. Sredstva za obnovo nasipov – gre za 50 milijonov evrov – so predvidena iz načrta za okrevanje in odpornost, dela pa naj bi končali do oktobra 2026. To ne velja zgolj za nasipe ne levem bregu reke, ampak tudi na desnem – v občinah Ljutomer, Razkrižje, Radenci in Tišina.