Eno izmed takih je KLS Ljubno z 260 zaposlenimi. Z izdelki zalagajo več kot 80 odstotkov podjetij na evropskem avtomobilskem trgu. Proizvodnja pri njih stoji, zato Volkswagnova portugalska tovarna več tednov ne bo mogla delovati, je poročala TV Slovenija.

V podjetju so morali odstraniti kar 12.000 kubičnih metrov blata. Največja težava so stroji in roboti, uničene in poškodovane je precej elektronike. Čiščenje bo trajalo še najmanj dva meseca, škode bo po prvih ocenah za vsaj 100 milijonov.

"To so najzahtevnejši stroji za določene operacije. 900.000 evrov stane en stroj. Takšna polno opremljena stiskalnica je vredna dva milijona," je razložil direktor KLS-ja Ljubno Mirko Strašek.

Vseh strojev ne bodo mogli rešiti, glede Volkswagnove tovarne na Portugalskem pa Strašek meni, da bo v prihodnjih tednih zaustavljen še kak obrat. "Mi že od 4. avgusta naprej nič ne proizvajamo. Tudi septembra ne bomo proizvajali in tudi ne oktobra. Želimo, zastavili smo si cilj, da bi začeli delati na začetku novembra."

Drugod, na primer v družbah SIJ-a na Ravnah na Koroškem, pa že delajo. Tudi proizvodnjo v BSH-ju Nazarje bodo v kratkem zagnali. "Mi bomo prihodnji ponedeljek, torej mesec dni po poplavah, zagnali prvo od proizvodnih linij in v naslednjem mesecu sukcesivno do konca septembra še vse druge proizvodne linije," je povedal direktor BSH-ja Nazarje Boštjan Gorjup.

Podjetja, ki za sanacijo potrebujejo predplačilo države, morajo škodo prijaviti do petka.
"Do konca septembra bi poskušali izplačila izvesti. Pri tem je zelo pomembno to, da ne zahtevamo garancij podjetij," je pojasnil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.

Drugi morajo prijaviti škodo do 20. septembra, vendar obrtna zbornica predlaga, da bi rok podaljšali do konca septembra, je še poročal novinar TV Slovenija Florjan Zupan.

TAB: Odkrite gmote ohišij akumulatorjev v brežini Meže iz časa rudnika Mežica

Skoraj 700 delavcev, kolikor jih je zaposlenih pri enem največjih koroških izvoznikov, podjetju TAB, čisti podjetje po poplavah. Gmote ohišij akumulatorjev, ki so pogledale iz rečne brežine, naj bi bile greh prejšnjega stoletja in za zdaj ostajajo uganka, poroča Slovenska tiskovna agencija.

V podjetju TAB, ki proizvaja akumulatorje, je škode za več kot 20 milijonov evrov, največ v obratih v Žerjavu in Črni. Koliko bo škode zaradi izpada poslovanja, še ne vedo, je za Radio Slovenija poročala Metka Pirc.

Njihova prva skrb je bilo morebitno iztekanje nevarnih snovi v Mežo, a pravijo, da so ga preprečili. Akumulatorji, ki so jih po poplavah odkrili na brežini reke Meže, pa ostajajo uganka.

V Mežiški dolini namreč razburjajo nekatera pretekla ekološko sporna ravnanja, ki jih je razkrila narasla voda. Časopis Večer poroča, da so poplave sredi Mežice razkrile gmote ohišij akumulatorjev, zakopanih tudi v brežino Meže. "Jasno je, da so povezani s proizvodnjo akumulatorjev. In tudi to, da so tam že več desetletij," so med drugim zapisali pri Večeru.

Sporne prakse preteklih časov?

Svinec je dragocena surovina, zato naj bi v brežini našli le ohišja. "Po informacijah, ki nam jih je uspelo zbrati, naj bi bila to ohišja akumulatorjev, ne pa akumulatorji, kar je bistvena razlika. Ta ohišja naj bi bila iz t. i. trde gume, kar je bila tehnologija proizvodnje akumulatorjev nekje v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. TAB je družbenoodgovorno podjetje, zavzemamo se za čisto okolje, upoštevamo vse okoljske standarde," je povedal Roman Burja, glavni izvršni direktor TAB-a.

Prakse iz tistega časa Burja težko komentira, ali je material ustrezno deponiran, pa naj po njegovih besedah ugotovijo pristojni. Burja je povedal še, da je bila v povezavi z najdbo podana prijava na inšpektorat in opravljen pregled. Izsledkov še nima, je pa bilo, tako Burja, na prvi pogled ocenjeno, da naj ne bi bilo kritično.

Burja je zatrdil, da je to najdba iz časov rudnika Mežica, TAB pa ni naslednik rudnika.

Ogledi inšpektorata

Z inšpektorata za okolje in energijo so za STA odgovorili, da sta inšpektorici 16. avgusta opravili inšpekcijske preglede v povezavi z obvestilom o naplavljenem mulju in ostankih akumulatorjev po poplavah.

"Opravili sta oglede na več lokacijah. Na lokaciji Polena v Mežici, kjer je Meža odnesla del priobrežnega zemljišča, je bilo pod plastjo zemlje videti ostanke lomljenih plastičnih ohišij akumulatorjev, zato je inšpektorica opravila inšpekcijski pregled tudi pri podjetjih TAB in MPI Reciklaža," so pojasnili.

V podjetju TAB so inšpektorici povedali, da so okoli leta 1980 na to lokacijo odlagali akumulatorska ohišja, ki z vidika kakovosti niso bila primerno izdelana. Lomljena plastična ohišja so tam odložena že približno od 40 do 45 let ali več, so navedli pri inšpektoratu.

Dodali so še, da je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo lani to območje evidentiralo kot opuščeno industrijsko odlagališče tovarne TAB, ki je po navedbah ministrstva naslednik prejšnjega podjetja. "Več ne moremo povedati, saj inšpekcijski postopek še ni končan. V teku je ugotovitveni postopek," so pojasnili na inšpektoratu. Navedli so še, da samo podjetje MPI Reciklaža v Žerjavu sploh ni bilo poplavljeno in da tudi poškodb samega jedra odlagališča, prekritega z neprepustno folijo, ni bilo.

Burja: Onesnaženja ni bilo, odneslo je ohišja

Glede bojazni o poplavljanju nevarnih snovi pa je dejal: "Noben od obratov v času poplav ni obratoval, se pravi bili smo v času remonta in zmanjšanih aktivnosti. Obrati so zgrajeni tako, da se minimalizirajo izpusti, zgrajen je kot bazen in vsi ti lovilni bazeni so bili polni mulja, ki smo ga dali v našo čistilno napravo." Večjih izpustov po njegovih besedah torej ni bilo, tudi po pregledu opreme niso ugotovili nobenih izpustov.

So pa narasle vode odplaknile večjo količino ohišij akumulatorjev iz njihovega skladišča v Šentjanžu pri Dravogradu, ki so jih tako številni videli plavati tudi po reki Dravi. Kot je zatrdil Burja, je šlo za prazne plastične posode, ki jih je voda odnesla, končnih izdelkov na paletah pa ni odneslo. Točne številke, koliko ohišij je odneslo, še nimajo.

Glede naplavin po ujmi v Mežiški dolini, pri katerih pristojni ugotavljajo povišane vrednosti težkih kovin, pa je Burja danes spomnil, da je zgodovina rudarjenja v dolini več kot 350-letna. "Pokazati s prstom samo na enega deležnika je verjetno nerealno ali neodgovorno. Vemo, da je bilo po dolini več odlagališč, s katerih natančno se je to spiralo, težko ocenimo," je dejal. Glede podjetja Gradbeni materiali, ki spada v skupino TAB, pa je dejal, da to ni del, ki bi deloval kot odlagališče, ampak tam kopljejo material za gradnjo, npr. cest.

Velikanska škoda

Škoda po poplavah v TAB-u v Črni in Žerjavu je izjemna. "Proizvodnja v Žerjavu bo stekla v celotnem obsegu v prihodnjem tednu, predvidoma na začetku oktobra pa tudi proizvodnja v Črni na Koroškem," je sklenil direktor Burja.

A morali bodo uporabiti ukrep čakanja in dela na domu ter višje sile, zato pozdravljajo ukrepe vlade, še poroča Slovenska tiskovna agencija.