V slovenjgraški občini sta zaradi posledic lanskih poplav brez doma ostali dve družini. Mlajši del družine iz Velunje je julija letos dobil ključe nove donirane hiše v Slovenj Gradcu, medtem ko starejša zakonca iz te iste družine po županovih besedah še iščeta primerno lokacijo za novogradnjo.

Za drugo družino, ki je živela na območju Spodnjega Razborja, od lanske ujme pa tamkajšnje bivališče ogrožajo plazovi, pa se je našla rešitev za nadomestitveno gradnjo na območju Podgorja. Občina je razmeroma hitro izvedla potrebne postopke lokacijske preveritve za zemljišče, ki si ga je družina izbrala kot prostor, kjer bi gradila in živela, mestni svetniki pa bodo v sredo odločali o predlogu sklepa o tej lokacijski preveritvi.

"Kar nekaj je želja drugih, ki niso zajeti v popoplavno zakonodajo, da bi radi na kmetijskih zemljiščih gradili, a zanje tega postopka ni možno izpeljati. Tak postopek je možno izpeljati zgolj za tiste družine, ki so bile oškodovane med poplavami in se morajo izseliti," je na današnji novinarski konferenci, namenjeni aktualnemu dogajanju v občini, dejal župan najmanjše slovenske mestne občine Tilen Klugler.

Lokacijska prevetritev

Po sredni potrditvi sklepa o lokacijski preveritvi na mestnem svetu bodo vzpostavljeni pogoji za začetek pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskega objekta in manjšega kmetijskega objekta, ki ga želi postaviti družina in tako nadaljevati kmetijsko dejavnost. Trenutno ta družina po podatkih občine živi v najetem stanovanju.

Medtem se v slovenjgraški občini nadaljuje sanacija predvsem cest in plazov po lanskih poplavah, za kar je občina lani v prvem predujmu od države prejela 21 milijonov evrov. Največja težava je pomanjkanje projektantov in dolgotrajno potrjevanje projektov pri državni tehnični pisarni, je poudaril župan.

Doslej so v občini zaključili 13 projektov, 31 jih je v izvajanju, 24 pa se jih projektira. V pregledu pri državni tehnični pisarni je po besedah župana 29 projektov, sedem jih je v dopolnjevanju in le osem je potrjenih. "To je zelo, zelo malo," je potarnal župan. Za pomoč so že prosili ministrstvo za naravne vire in prostor, želijo si namreč prioritetnega oz. hitrejšega potrjevanja projektov, da bi lahko v roku porabili lani prejeta sredstva. Do oktobra letos jim bo po županovih ocenah uspelo porabiti okoli 17 milijonov evrov predujma.

Neustrezni kolesarski mostovi

Izmed drugih infrastrukturnih projektov v občini pa je župan predstavil stanje glede že nekaj časa postavljenih treh kolesarskih mostov, za katere pa se je izkazalo, da imajo med drugim neustrezne naklone in niso primerni za uporabo.

Po več sestankih in iskanju rešitev s projektantoma spornih mostov ter pridobivanjem strokovnih mnenj so na občini sklenili, da sanacija verjetno ni mogoča. Naročili so izdelavo nove projektne dokumentacije za tri nove kolesarske mostove. "V kratkem bomo začeli izgradnjo novih mostov, kjer bo naklon zadostoval pravilniku, se pravi, da ne bo več 19-odstoten, ampak največ petodstoten. Do konca leta bi te mostove zamenjali novi," je napovedal župan.

Hkrati je občina v zvezi s tem pred kratkim vložila tožbo zoper dva projektanta, ki sta bila partnerja v pogodbi z občino. Občina ju je sicer izbrala na razpisu. Občina s tožbo proti projektantoma in zavarovalnici, pri kateri imata zavarovano odgovornost, terja več kot pol milijona evrov, kolikor ocenjuje, da je nastalo škode pri tem. Občina je sicer mostove lani zgradila v okviru dobra dva milijona evrov vrednega projekta izgradnje kolesarskih površin.