V Litiji je ujma prizadela številna gospodinjstva. Foto: Občina Litija/Samir Handanagić
V Litiji je ujma prizadela številna gospodinjstva. Foto: Občina Litija/Samir Handanagić

Državni sekretar za koordinacijo ukrepov in dejavnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic se je med obiskom Litije srečal z županom Litije Francijem Rokavcem, s katerim sta govorila o izzivih in potrebah občine in prebivalcev prizadetega območja ter o nadaljnjih ukrepih za pomoč.

Novinarka TV Slovenija Barbara Štor je poročala, da prva ocena škode v občini Litija znaša 13 milijonov evrov. Del sanacije je sicer že opravljen, v Beričevem so odprli montažni most, ključni izziv pa ostaja sanacija oz. nadomestna gradnja mostu na Savi pri Litiji in mostu v Jevnici.

"Škoda je bila zelo velika, preliminarna ocena je dobrih 13 milijonov evrov," je po srečanju z državnim sekretarjem dejal litijski župan Rokavec in dodal, da jih tako v prihodnjem obdobju čaka "velikanski zalogaj". Šefic pa je poudaril, da je bil pogovor produktiven, saj so se dogovorili "glede nekaterih operativnih korakov", nekatere točke oz. vprašanja, ki so jih podali župani, bodo skušali rešiti čim prej, je obljubil.

Šefic z litijskim županom o odpravljanju posledic ujme

Šmartno ob Paki: Škoda 10 milijonov evrov, trajno izseljena ena družina

V Šmartnem ob Paki medtem ocenjujejo, da je po avgustovski vodni ujmi nastalo za več kot 10,5 milijona evrov škode. Začasno se je iz svojih domov po poplavi moralo izseliti 25 družin, ena družina pa je zaradi plazu morala trajno zapustiti svojo hišo, je za STA povedal župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar.

Dejal je, da se je nekaj družin že vrnilo na svoje domove, od pet do šest družin pa je še nastanjenih pri zasebnikih, ki so prizadetim ljudem ponudili počitniške objekte oz. starejše stanovanjske hiše.

Po županovih besedah trenutno v Šmartnem ob Paki čistijo manjše hudourniške potoke in zadrževalnike. Obžaluje, da se na reki Paki nič ne dogaja, čeprav bi bilo treba nujno opraviti nekaj posegov v rečni strugi za izboljšanje poplavne varnosti. Direkcija za vode je po županovih besedah ocenila, da reka Paka trenutno ni prioriteta. Na sestanku s predstavniki te direkcije so se skušali dogovoriti glede sanacije mostov na reki Paki. To naj bi naredili v prihodnjih dneh, je zatrdil župan.

Glede morebitne preselitve krajanov iz Rečice ob Paki in Letuša pri Braslovčah pa je Kopušar povedal, da stroka še ni sprejela dokončne odločitve. Pristojnim pa je občina že poslala lokacije nadomestnih zemljišč v primeru preselitve.

V petek se začenja obnova stavb v Sneberjah

Obnova stavb v ljubljanskih Sneberjah, ki so jih prav tako prizadele avgustovske poplave, pa bo stekla v petek. Dela, ki jih bodo izvedla podjetja s seznama Mestne občine Ljubljana (MOL), bodo trajala en mesec, je napovedal ljubljanski župan Zoran Janković. "Tisti, ki delajo sami ali imajo svoje izvajalce, pa se o sanaciji odločajo sami," je dodal Janković. Vodja službe za lokalno samoupravo na MOL-u Jera Grobelnik je dodala, da bo sanacija zidanih hiš trajala dlje, saj so izvajalci svetovali, naj stanovalci počakajo na kurilno sezono.

Sorodna novica Obnovitvena dela bodo v Sneberjah začeli 15. septembra, trajala naj bi približno en mesec

Za povrnitev sredstev iz donacijskega sklada, ki ga je župan vzpostavil skupaj z zvezo prijateljev mladine in podjetji, bo dovolj predložitev pogodbe ali računa, naslovljenega na lastnika hiše. "Roka za oddajo ni, ker bo sanacija predvsem zidanih hiš trajala dlje časa," je povedala vodja službe za lokalno samoupravo. Dodala je, da so sredstva za sanacijo rezervirana za vse prizadete, tako da jim s sanacijo ni treba hiteti in naj "res upoštevajo navodila strokovnjakov".

"V teh dneh so tudi stanovalci prejeli pogodbe za izvajalce za sanacijo. Petdeset stanovalcev se je odločilo, da bodo izbrali izvajalce, ki jih je predlagal MOL. Vsi drugi so se znašli sami ali pa delajo v kombinaciji," je na novinarski konferenci pojasnila Grobelnik. Ljubljanski župan Janković je ob tem poudaril, da mora biti vsaka hiša pred začetkom sanacije, da bo ta učinkovita, dobro presušena.

V Ljubljani do ponedeljka brezplačen odvoz odpadkov po ujmi

Župan Janković je pojasnil, da je na območju Ljubljane sicer prenove potrebnih 142 bivalnih prostorov, in sicer 108 v četrtni skupnosti Jarše, 20 v četrtni skupnosti Šmarna gora, 13 v Šentvidu in eden na Viču. Od tega bo 59 objektov za sanacijo dobilo po 15.000 evrov, 83 objektov pa po 10.000 evrov. "Tako da je strošek vseh 142 objektov, ki jih je pregledal ZPM Moste - Polje, 1,7 milijona evrov," je pojasnil.

Ob tem bo na območju MOL-a do 18. septembra mogoč brezplačen odvoz kosovnih odpadkov in gradbenega materiala po ujmi. Stanovalci ali četrtne skupnosti naj o njih obvestijo občino, kjer bodo pozvali javno podjetje Voka Snaga k odvozu, je dejala Grobelnik.

Tudi ukrep brezplačnih obrokov za prizadete v poplavah se končuje, brezplačni obroki bodo na voljo do 15. septembra, nato pa se morajo stanovalci organizirati sami. "Predlagamo, da se starejši obrnejo ali na zavod za oskrbo na domu ali na bližje domove starejših občanov," je naštela. Grobelnik je povedala še, da so računi za elektriko stvar države, položnic podjetja Voka Snaga pa prizadeti stanovalci še niso prejeli, saj se skupaj z energetiko Ljubljana dogovarjajo, "na kakšen način bodo stroški znižani".

Mesec dni po ujmi asfaltirali središče Črne

Narasli vodotoki z ogromnimi količinami naplavin so na začetku avgusta hudo prizadeli tudi Črno na Koroškem, kjer so uničili cestno in preostalo infrastrukturo ter številne objekte. Več kot mesec dni po ujmi bodo v središču Črne v sredo naposled asfaltirali razdejano cesto tamkajšnjega Plečnikovega krožišča.

Sorodna novica Rdeči križ bo na račune začel nakazovati prva sredstva za pomoč prizadetim v neurjih in poplavah

Kot so sporočili z Občine Črna na Koroškem, bo središče Črne zato popolnoma zaprto za promet v sredo med 8. in 17. uro. Obvoz bo mogoč po cesti Črna–Podpeca–Štenge–Mežica ali za Rešerjem proti Slemenu, avtomobile bo mogoče pustiti tudi zunaj središča Črne, so dodali.

Predvsem bo po asfaltiranju manj prašenja v središču kraja, je dejala županja Črne Romana Lesjak. Prav zaradi prašenja je agencija za okolje po ujmi v središču Črne postavila merilnik prašnih delcev PM10 v zraku, a rezultati meritev uradno še niso znani.

V drugi polovici septembra in na začetku oktobra bodo nato cvetličarji v obliki donacije poskrbeli tudi za zasaditve vrtnic v središču Črne in sčasoma bo središče "blizu stare podobe", je dejala županja. Medtem v Črni še vedno opozarjajo, da nimajo zadosti težke mehanizacije za vsa potrebna dela, pa tudi da ni dovolj delavcev, ki znajo upravljati tovrstne stroje. Prav tako po besedah županje vztrajajo pri zahtevi, da se v Črni vzpostavi tehnična pisarna, od katere ne nameravajo odstopiti.

V Mežici v sredo odprtje še enega montažnega mostu

Potem ko so v Črni dobili prvi montažni most po ujmi, ki so ga na Pristavi postavili češki vojaki, v prihodnjih tednih pričakujejo še dva. Oba bodo s tujo pomočjo postavili v Žerjavu. V občini Mežica pa so do zdaj postavili tri montažne mostove. Prvega so v Mežici postavili slovenski vojaki skupaj z makedonskimi, za promet pa je odprt od 14. avgusta. Odprt je tudi že montažni most na Marholčevih ridah, ki so ga postavljali Poljaki.

Češki vojaki pa so postavili most pri Šumahu, kjer pa je treba dobro nasuti še del brežine. Uradno odprtje bo predvidoma v sredo, je povedal župan Občine Mežica Mark Maze. Zaradi postavljanja tega mostu je bil še v ponedeljek prekinjen tudi avtobusni promet med Mežico in Poljano in tako onemogočen prevoz dijakov iz Črne in Mežice proti Ravnam na Koroškem in naprej.

V Mežici, kjer je narasla Meža uničila vse mostove, bi sicer po županovih besedah potrebovali še najmanj en montažni most. Po grobih in še neuradnih podatkih je ujma v občini Mežica povzročila za približno 96 milijonov evrov škode. Stroški intervencij pa so po podatkih župana znašali nekaj manj kot sedem milijonov evrov (z DDV-jem).

Medtem župani občin Mežiške doline in Dravograda še vedno čakajo na nadaljnja navodila glede ravnanja z naplavljenim muljem. Predvidoma naj bi jim pristojni rezultate dodatnih analiz vzorcev mulja in naplavin ter predloge ukrepov predstavili ta teden, nato pa naj bi z vsem seznanili tudi javnost. Državni sekretar Šefic je ob sobotnem obisku Koroške v povezavi s tem poudaril, da velik del mulja ni nevaren in ni škodljiv, del pa zagotovo je. Je pa opozoril, da še vedno niso od občin dobili vseh podatkov glede mulja in lokacij, kje je ta zdaj zbran. Opozoril je, da je lahko kontaminiran mulj tudi nevaren odpadek in zato terja posebno ravnanje.