Po tem, ko je Slovenijo prejšnji konec tedna prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države, so pri odpravljanju posledic poplav in plazov že pomagali številni prostovoljci. Prek spletne aplikacije Poplave 2023 je pomoč ponudilo na tisoče ljudi, pomoči pa je namenjen tudi današnji dan.

Na vsa prizadeta območja so se tudi danes odpravili številni prostovoljci, občine pa hkrati še vedno pozivajo občane, da jim javijo potrebe po pomoči. Zaradi velikega števila prostovoljcev je na lokalni ravni izziv učinkovito koordinirati vso razpoložljivo pomoč. Koordinacija poteka pod okriljem občinskih civilnih zaščit, pa tudi v okviru dobrodelnih organizacij, sicer pa številni tudi sami odhajajo na pomoč k svojcem, prijateljem in znancem.

Kljub velikemu številu prostovoljcev po navedbah Policijske uprave Celje za zdaj vse poteka tekoče. Težav ne zaznavajo niti v prometu in prav tako ne z morebitnimi posamezniki, ki bi želeli priti do prizadetih krajev brez predhodne prijave.

Dostop do številnih krajev je sicer otežen. Močno deževje je povzročilo poškodbe na številnih cestah in mostovih ter nanosilo naplavine na vozišča, številne ceste so morali zapreti. Po zadnjih podatkih ministrstva za infrastrukturo je samo državnih cest zaprtih 16, polovične zapore pa so trenutno urejene na 60 odsekih. Večji del teh cest je na območju severne in osrednje Slovenije.

Za območje Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja in naselij proti Ljubnemu ob Savinji od sobote do preklica zaradi varnosti velja tudi poseben režim za dostop prostovoljcev. Dostop brez naloga tako ni mogoč.

Civilna zaščita vse, ki želijo pomagati, poziva, naj to storijo organizirano. Prostovoljci se lahko za pomoč prijavijo prek aplikacije Uprave RS za zaščito in reševanje Poplave 2023, tisti, ki so se za pomoč dogovorili sami, pa morajo to sporočiti na naslov stabcz.notranjska@urszr.si. Po preverjanju podatkov bo civilna zaščita v najkrajšem mogočem času dodelila delovne naloge.

Na terenu je tudi ministrska ekipa. Enajst članov vlade bo obiskalo več krajev na prizadetih območjih, kjer si bodo ogledali nastalo škodo, se srečali s prizadetimi in sodelovali pri odpravljanju posledic. Predsednik vlade Robert Golob si bo ogledal poplavljena naselja v občini Komenda ter uničen vrtec in nekatere druge poškodovane objekte v občini Mengeš.

Odprte zavarovalnice, zdravstvene ustanove in več trgovin po državi

Čeprav je zaradi odpravljanja posledic katastrofalne ujme dela prost dan, velja nekaj izjem. Po državi deluje celotna kritična infrastruktura, ki je določena z zakonom: sektorji energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, zdravstva, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.

Poleg tega delujejo tudi javni zdravstveni zavodi in koncesionarji v javni mreži, zaposleni v centrih za socialno delo, zaposleni na področju veterine in v zavarovalnicah. Odprte so tudi nekatere trgovine z živili. Banke so zaprte, bodo pa plačilni sistemi delovali nemoteno. Kot običajno delajo tudi izvajalci nujnih storitev, kot so izvajalci institucionalnega varstva, kamor sodijo domovi za starejše. Po potrebi bodo na prizadetih območjih odprti vrtci.

Na Koroškem odprli dva montažna mostova čez Mežo

Medtem na prizadetih območjih nadaljujejo vzpostavljanje prometne prevoznosti, saj so zaradi zemeljskih plazov in uničenih cestišč številne ceste še vedno neprevozne. Slovenska vojska je skupaj z makedonsko končala gradnjo montažnega mostu v Mežici, kjer je promet že stekel, pripadniki nemške Zvezne agencije za tehnično pomoč pa so odprli most na Prevaljah in promet je že stekel. To sta prva dva montažna mostova na Koroškem po ujmi.

Pri gradnji mostu na Prevaljah je sodelovalo 35 članov nemške Zvezne agencije za tehnično pomoč. Gradnja bi po načrtih morala biti končana že v nedeljo, a so se spoprijeli z nekaterimi tehničnimi težavami. Kot je povedal vodja gradnje mostu na Prevaljah Christian Ruf, gre za zelo ozko cesto, hkrati je reka Meža izprala nekaj več temeljev, kot so pričakovali, zato so morali zgraditi nekoliko daljši most in z več stabilnosti. Čezenj bo lahko peljal 40-tonski tovornjak. "Poleg simbolike, da bo spet povezal oba bregova, bo pomenil tudi izjemno sprostitev prometa," je ob ogledu mostu na Prevaljah v izjavi medijem dejal minister Marjan Šarec.

Na Prevaljah bodo Nemci predvidoma do petka ali sobote postavili še en montažni most čez reko Mežo, in sicer pri bencinski črpalki Petrol. Na Koroško pa prihaja še en montažni most, in sicer v občino Dravograd, kjer ga bodo postavili na območju podrtega mostu čez reko Mislinjo pri Otiškem Vrhu.

Nadaljuje se tudi vzpostavljanje zanesljivejše in varnejše vodooskrbe. V Mežiški dolini, kjer večinoma velja ukrep prekuhavanja vode, ki jo zaradi uničenih vodovodnih napeljav marsikje zagotavljajo iz začasnih virov, pospešeno iščejo rešitve.

Kot je sporočil župan občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, jim bodo projektanti danes predstavili najhitrejšo pot do obnove daljinskega vodovoda iz Mežice. Župan občine Prevalje Matic Tasič pa je napovedal, da se bo že v nekaj dneh s pomočjo vojakov Slovenske vojske in nekaterih tujih začela gradnja šestkilometrskega dolinskega magistralnega vodovoda med Prevaljami in Mežico, ki bi lahko po optimističnih napovedih bil končan v treh mesecih.

Si bodo pa vsaj nekateri v torek, ko je ob cerkvenem prazniku dela prost dan, po 11 dneh nudenja pomoči dejansko vzeli prosto. Občina Luče je med drugim sporočila, da "zaradi izjemnih posledic hudih poplav in izčrpanosti gasilcev, reševalcev in ekip na terenu" v torek ne bo organizirane koordinacije prostovoljcev na območju občine Luče. "Ker bo odpravljanje posledic hudih poplav v Lučah trajalo še nekaj časa, je nujno, da si za trenutek oddahnemo in si naberemo novih moči," so zapisali na svojem Facebookovem profilu.

V civilni zaščiti sicer ocenjujejo, da bodo po praznikih lahko začeli zmanjševati število prostovoljcev. "Tam, kjer je potreba, bomo na delu pustili težke stroje, mehanizacijo in predvsem gasilske enote, ki bodo izvajale pranje," je za Radio Slovenija dejal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.

Rokave zavihalo od 11.000 do 12.000 prostovoljcev

Po podatkih poveljnika regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka je bilo na dan solidarnosti na terenu od 11.000 do 12.000 ljudi, ki so se prijavili prek aplikacije Poplave 2023. Izdanih je bilo 90 delovnih nalogov za skupine, ki so štele od 30 do več kot 100 ljudi, je na novinarski konferenci naštela direktorica Ukoma Petra Bezjak Cirman.

Poleg tega je danes pri čiščenju in sanacijah prizadetih območij sodelovalo še približno 2000 ljudi, ki imajo na teh območjih objekte, ali so njihovi sorodniki in prijatelji. Tudi te namreč prosijo, da se prijavijo v aplikacijo, da ne bi imeli težav na vstopnih točkah v prizadete regije, je pojasnila Bezjak Cirman. "Zagotovo bo pomoč na teh območjih potrebna dalj časa, morda tudi leta, tako da si vsi želimo, da bomo pri zagotavljanju pomoči uspešni," je dodala.

Mozirje

V Mozirju se je v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje in občinskega štaba civilne zaščite zbralo približno 700 prostovoljcev. Ti so izpeljali akcijo Očistimo Mozirje po najhujših poplavah, ki so jih doživele tukaj živeče generacije, so sporočili z Občine Mozirje.
Povpraševanje je bilo izredno, zato so zaradi logističnih težav morali prijave zapreti. Ob tem se v občini zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri čiščenju. "Zdaj si moramo najprej spočiti. Ocenjujemo, da so v 11 dneh gasilci in prostovoljci opravili približno 30.000 delovnih ur, kar je izjemna številka," je dejal namestnik poveljnika civilne zaščite Mozirje. Preračunali so namreč, da toliko ur en delavec opravi v 15 letih delovne dobe.

Črna na Koroškem

V Črni na Koroškem je po ocenah županje Romane Lesjak pomagalo približno 500 ljudi. Solidarnostni akciji se je v Črni po poročanju Večera in portala N1 pridružila tudi prva ekipa Nogometnega kluba Maribor s trenerskim in vodstvenim kadrom. Prostovoljcem in vsem drugim so na voljo tuši in sanitarije, ki so jih postavili pripadniki Slovenske vojske, je občina sporočila prek Facebooka. Prav tako so prek tega družbenega omrežja vse prostovoljce pozvali na zastonj obrok bograča. V Dravogradu je pomagalo približno 250 prostovoljcev, poroča Večer.

Škofja Loka

V devetih krajevnih skupnostih po Škofji Loki se je zbralo približno 700 prostovoljcev, je občina sporočila prek Facebooka. Na terenu so bili poleg številnih prostovoljk in prostovoljcev, ki jih koordinira ekipa tabornic in tabornikov ter predstavniki krajevnih skupnosti, tudi gasilci in gasilke, Komunala Škofja Loka ter kmetje, so dodali.

Kamnik

Približno 300 prostovoljk in prostovoljcev se je v jutranjih urah zbralo pri Domu kulture Kamnik. Opremljene, ne le z najrazličnejšim orodjem, ampak tudi z obilo dobre volje, predvsem pa z veliko željo pomagati, so jih na teren po večini organizirano prepeljali gasilci ter drugi prostovoljci, ki so na pomoč solidarno priskočili s svojimi kombiji, so zapisali na spletni strani Kamnik Info.

Celje

Pomoči so se odzvali tudi v Celju, od koder se je približno 500 prostovoljcev z 10 avtobusi odpravilo na delovne akcije v občine Škofja Loka, Gornji Grad, Ljubno, Rečica ob Savinji, Mozirje, Braslovče in Žalec, je na družbenem omrežju Facebook zapisal celjski župan Matija Kovač. Ob tem se je zahvalil mestu Varaždin, ki je celjskim gasilcem za poplavljena območja doniralo razvlažilnike. V Črni na Koroškem je danes pomagalo tudi 25 policistov s Policijske uprave Celje.

Veliko dela že storjenega, a očistiti in narediti je treba še ogromno

Da bi ob pričakovanem navalu prostovoljcev optimizirali koordinacijo in zbiranja potreb oz. zagotavljanja delovišč, so se v Mežiški dolini povezale nekatere prostovoljske organizacije, in sicer Slovenska filantropija, skavti, taborniki in zavod Mocis. "S tem bomo poskrbeli za večjo učinkovitost dela in zagotavljanje varnosti prostovoljcev," so sporočili na Facebookovi strani Občine Črna na Koroškem.

Prva nadzorna točka je na Prevaljah pri centru Spar pred trgovino JYSK, kjer so razporejali prostovoljce za tamkajšnje potrebe. Preostali dve nadzorni točki sta pred vstopom v Mežico in pred vstopom v Črno. V oba kraja je dostop sicer mogoč samo z delovnimi nalogi, tako kot tudi na območja Solčave, Luč, Mozirja ter naselij proti Ljubnemu ob Savinji.

Sorodna novica Domačini Golobu med drugim predlagali zadrževalnike vode in odpis dajatev

Ravne na Koroškem

Tudi na Ravnah na Koroškem je bilo veliko prostovoljcev, pa tudi veliko gradbene mehanizacije, "saj so struge še vedno polne materiala in bistveno bolj nevarne, kot si želimo", je sporočil župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen.

Prevalje

Župan Občine Prevalje Matic Tasič pa je ocenil, da zadeve na terenu potekajo, da je že v preteklih dneh v občini pomagalo veliko gasilcev in drugih prostovoljcev, na njihovo pomoč pa računa tudi v prihodnjih dneh, "ker je treba še ogromno očistiti in narediti, zato potrebujemo prostovoljce". Ob tem priznava, da gre za zahteven organizacijski zalogaj, a pravi, da so bili do zdaj uspešni.

Braslovče

Občina Braslovče med drugim občanom svetuje, da se obrnejo na koordinatorje pomoči na terenu. "Prostovoljce, ki se nahajajo na vašem območju, lahko tudi sami prosite za pomoč, saj vam bodo z veseljem pomagali, mi si pa resnično ne želimo, da bi kdo ostal brez pomoči," so zapisali na spletni strani občine.

Tudi drugod po Sloveniji je v čistilnih akcijah pomagalo na stotine ljudi.

Sloveniji na pomoč priskočile številne države

Kot je sporočila Uprava za zaščito in reševanje RS, pomoč v obliki težke mehanizacije prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite in dvostransko zagotavljajo mednarodne enote iz osmih držav s skupno 30 bagri. To so Avstrija, Italija, BiH, Francija, Hrvaška, Nemčija, Slovaška, Ukrajina. Večino težke mehanizacije trenutno uporabljajo na območju Zgornje Savinjske doline.

Pomoč v obliki mostov je zagotovilo pet držav s skupno 11 mostovi, in sicer Hrvaška, Nemčija, Češka, Poljska in Italija. Helikopterje sta prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite zagotovili Avstrija in Nemčija, prek mehanizma zveze Nato pa Španija. Španski in avstrijski helikopter sta z delovanjem v Sloveniji že prenehala, nemški pa še izvaja operativne naloge.

Izkupiček od vstopnin v dobrodelne namene

V nekaterih turističnih in kulturnih ustanovah so se ob dnevu solidarnosti odločili, da bodo dnevni izkupiček od vstopnin namenili v dobrodelne namene. V Turističnem društvu Gorje bodo tako ljudem, ki so jih prizadele poplave, namenili ves izkupiček od prodanih vstopnic za ogled soteske Vintgar. Pričakujejo približno 3000 obiskovalcev. "Če kdo ve, kaj je moč narave, tudi surova moč, potem smo to upravljavci soteske Vintgar," pravijo v Turističnem društvu Gorje.

Vodna ujma, ki je pred tednom dni prizadela večji del Slovenije, ni prizanesla niti soteski Vintgar. Narasla voda je odnesla nekaj infrastrukture, prinesla naplavine lesa in hudourniške nanose. Zaradi sanacije je bila soteska več dni zaprta, znova jo je mogoče obiskati od nedelje.

Prihodek od današnjih vstopnin bodo za pomoč prizadetim v poplavah namenili tudi v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran. Pomorski muzej bo odprt od 9. do 14. ure, dislocirana enota v Monfortu v Portorožu pa od 9. do 17. ure. Denar bodo nakazali na namenski račun Zveze prijateljev mladine Slovenije, so sporočili iz muzeja, kjer pričakujejo velik odziv javnosti.

Cankarjev dom v Ljubljani pa danes ponuja brezplačen ogled naravoslovne razstave V vrtincu sprememb, ki so jo pripravili v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Razstava, ki jo je mogoče obiskati še do 5. novembra, med drugim opozarja na človekov odnos do okolja in izumiranje vrst. Obiskovalce pričakujejo med 10. in 20. uro.

V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane izražajo solidarnost s prizadetimi v vremenski ujmi z brezplačnimi delavnicami za otroke v Mestnem muzeju Ljubljana in Galeriji Jakopič, in sicer danes in v torek med 8. in 16. uro.

Sorodna novica Na območjih z nadzornimi točkami velika gneča, prostovoljci potrebujejo nalog civilne zaščite

Ob dnevu solidarnosti dejavni tudi študentje

Pri odpravljanju posledic ujm so aktivni tudi študentje in njihove organizacije. Organizirali so zbiranje denarne pomoči in skupne odhode skupin na prizadeta območja, so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Študentska organizacija se ob tem pridružuje pozivom delodajalcev in sindikatov, da tudi študentom, ki so poleti in med letom opravljali študentsko delo, ujme pa so jim uničile streho nad glavo, vlada nameni izredno nadomestilo za izpad dohodka.

"Tudi študentje se v teh dneh, enako kot njihovi starši ukvarjajo z odpravljanjem posledic ujme ter iskanjem načina preživetja v prihodnje. Mnogi študenti že v običajnih razmerah z opravljanjem študentskega dela pomagajo domačim, ta prihodek pa bo za kar nekaj časa zagotovo izpadel," so zapisali v sporočilu za javnost. Za pomoč se lahko študenti in preostali obrnejo tudi na študentske organizacije univerz in na lokalne študentske klube.

Ob tem je predsednica ŠOS-a Marike Grubar dejala, da bo treba tudi kot družba, ne le posamezniki, pristopiti k odpravljanju posledic tokratnih poplav, po njenem mnenju pa se je treba pripraviti tudi na podobne morebitne prihajajoče naravne nesreče.

Upokojenski sindikat: 14. avgust naj trajno ostane dan solidarnosti

Iz Sindikata upokojencev Slovenije so sporočili, da je veliko ljudi dan solidarnosti izkoristilo tudi za pomoč starejšim sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so pomoči potrebni zaradi drugih razlogov. "Starejših, bolnih, socialno šibkih in drugih pomoči potrebnih so se danes spomnili tudi na območjih, ki jih poplave in ujme niso prizadele," so zapisali v sindikatu in se ob tem zahvalili vsem, ki pomagajo.

"Predlagamo, da 14. avgust v Sloveniji ostane trajno dan solidarnosti, ne glede na to, ali bo po koledarju delovni ali dela prost dan. Solidarnost je pri nas že od nekdaj tako velika vrednota, da si zasluži svoj dan," so sporočili.