Na sestanku z več kot 300 v poplavah prizadetimi prebivalci v braslovški športni dvorani so podrobnosti predstavili državni sekretar in vodja vladne službe vlade za obnovo po poplavah Boštjan Šefic, vodja državne tehnične službe Blaž Dolinšek, član sveta za obnovo Rok Fazarinc ter meteorolog Jure Jerman.

Šefic je bil s pogovori zadovoljen, saj so ljudje zanje imeli povsem življenjska vprašanja, zato so jim skušali po najboljših močeh odgovoriti glede varnosti voda, procesa sanacije in možnosti, ki se jim pri tem odpirajo.

Odškodnina, državni odkup ali nadomestni objekt

Zakon bo namreč dopuščal več možnosti, saj se bodo upravičenci lahko po opravljeni cenitvi odločili, ali bodo šli svojo pot in si pri tem pomagali z državno odškodnino, ali bo država zanje odkupila kakšno od že obstoječih nepremičnin, lahko pa bodo deležni nadomestnega objekta na predvidenih lokacijah.

V vmesnem obdobju je država pripravljena v celoti pokriti tržne najemnine v začasnih bivališčih, pri čemer so nekateri opozarjali na težave pri iskanju začasnih stanovanj oziroma hiš, kjer bi preživeli leto ali leto in pol do selitve v novo bivališče, je pojasnil Šefic.

Sicer pa imajo v času do dokončnega sprejetja zakona po njegovih besedah čas poiskati še kakšno dodatno rešitev, ki bi se pokazala za primerno. Prav tako tokratni sestanek po njegovem mnenju zagotovo ni zadnji, pač pa jih bo v različnih fazah še nekaj.

V povezavi s predvideno časovnico je Šefic dejal, da mora biti najprej sprejet zakon, kar načrtujejo že ta mesec, v tem času pa bodo natančno razdelali vse potrebne postopke in pripravili shemo, po kateri bodo delali. Če bo vse po načrtih, se bodo sistematično lotili priprave strokovnih ocen in mnenj, za katere je zadolžena državna tehnična pisarna v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki.

"To bo zelo zahtevno in odgovorno delo. V primeru Braslovč, kjer so bile nekatere analize že narejene, bodo stvari morda potekale nekoliko hitreje. Če bo šlo vse gladko, bi lahko v dobrih treh mesecih vladi predlagali sklep, nato pa bo prišla na vrsto izdaja odločb, ki morajo biti posamične," je postopek pojasnil Šefic.

Šele po vsem tem bodo opravili pogovore z vsakim lastnikom nepremičnine posebej in takrat bo tudi natančno jasno, koliko ljudi se bo odločilo za ta ali oni način reševanja bivalne problematike. Do gradnje nadomestnih hiš bo treba vzporedno poskrbeti za vso potrebno dokumentacijo, in če bo vse potekalo gladko in brez morebitnih razlastitev, bi lahko proces sklenili v dobrih dveh letih.

Ena od tem je bila tudi ta, ali lahko ljudje v času do selitve v nov objekt bivajo v starem. Šefic je dejal, da ljudi ne bodo selili kar tako, pač pa zato, ker so v nevarnosti. Ekstremni pojavi se bodo namreč v prihodnosti samo še gostili, kar jim je jasno povedal tudi meteorolog, zato je pomembno, da ljudi čim prej preselijo z območij, kjer so ogroženi.

Po besedah župana Braslovč Tomaža Žoharja je stroka jasno povedala svoje mnenje, ljudje pa so dobili tudi primerna pojasnila glede predvidenih korakov vlade, kaj predvideva interventni zakon o obnovi in kakšen bo postopek glede nadomestnih gradenj.

Ljudje mešanih mnenj

Nekateri lastniki hiš z ogroženih območij so s sestanka odhajali zadovoljni, drugi še naprej nasprotujejo selitvi iz svojih nepremičnin, med njimi pa so bili tudi tisti, ki so bili skeptični do obljub vladnih predstavnikov.

"Upam, da bodo po današnjih pojasnilih premislili tudi tisti, ki doslej niso bili zadovoljni s predlaganimi rešitvami, in da bo takih vse manj. Odprto je tudi še vprašanje vmesnega časa do selitve v nove objekte, saj moramo vsem, ki jih danes ogroža Savinja, zagotoviti varnost," je dejal Žohar, ki pričakuje, da bo natančna časovnica znana že decembra.

Sestanka se je udeležil tudi župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar, saj je del prizadetih prebivalcev tudi iz njegove občine, zlasti z območja Spodnje Rečice. Napovedal je sestanek s Šeficem tudi v njihovi občini in zbor krajanov, kjer bodo podrobne informacije dobili tudi predstavniki 22 najbolj prizadetih hiš.

Tako kot so za prebivalce Letuša rešitev našli na zemljiščih v Rakovljah, imajo tudi v Šmartnem po županovih besedah na voljo nadomestna zemljišča, saj že imajo sprejeta dva prostorska načrta, enega za devet, drugega pa za 33 objektov, kjer bi teoretično že lahko postavljali montažne hiše. Ker pa kar nekaj prebivalcev Letuša med Pako in Savinjo gravitira k njim, bi se prostor našel tudi zanje.