"Za sanacijo približno 4000 kilometrov poškodovanih vodotokov je namenjene 1,36 milijarde evrov. Vzporedno poteka vzdrževanje, za katero je namenjenih približno 40 milijonov evrov letno, ter investicijski projekti, ki bodo na letni ravni dosegali približno 100 milijonov evrov," je pojasnila državna sekretarka za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc na današnjem terenskem obisku predstavnikov državnih organov ob prvi obletnici poplav na Bregu pri Polzeli.

Da se na načrtovani investicijski cikel ustrezno organizacijsko pripravi, poteka reorganizacija Direkcije RS za vode. Ta se je začela že v lanskem, po poplavah izredno napornem letu, je povedala in zatrdila, da sama zamenjava direktorice Neže Kodre z Urško Hočevar tako z njo ni bila povezana.

Izredni ukrepi izvedeni mesec dni pred skrajnim rokom

Izredni ukrepi so bili izvedeni kakšen mesec pred skrajnim rokom. "Direktorica je opravila izredno delo. Mogoče za reorganizacijo ob takšni intenziteti dela ni bil pravi čas, med iztekom izrednih ukrepov in sanacijo pa je bil," je dejala. Obseg zaposlitev se je povečal lani za 21 in letos za 25. "Približno 50 dodatnih kadrov mora biti razporejenih na mesta, kjer je to nujno potrebno, torej za izvedbo del, projektov, upravnih postopkov, izdaje mnenj," je naštela.

Med naložbene ukrepe sodijo suhi zadrževalniki. "Če se financirajo iz načrta za okrevanje in odpornost, moramo investicije končati do sredine leta 2026. Če je financiranje iz kohezijskih sredstev, se bodo končali v letu 2029," je pojasnila. Za izvedbo se dokumentacija že pripravlja, treba bo pridobiti gradbena dovoljenja. Ker ga celjska in laška občina že imata, je načrt, da se pogodba z izvajalci podpiše do konca leta in dela začne prihodnje leto.

"Prav je, da se interesi uskladijo na ravni prostorskega akta"

V Spodnji Savinjski dolini, kjer jim kmetje nasprotujejo, se oblikuje državni prostorski načrt. Po mnenju državne sekretarke je prav, da se interesi uskladijo na ravni prostorskega akta, ne pa na ravni projektiranja, ko je to absolutno prepozno. Zadrževalnike načrtujejo tam, kjer so običajno poplavna območja. Ker se v primeru suhih zadrževalnikov voda tam zadrži dlje kot na odprtem območju, so kmetje upravičeni do odškodnine, če jim nastane škoda.

Strokovne podlage za spodnji del območja naj bi bile izdelane v letu 2025, sledi javna razgrnitev in sprejem na začetku leta 2026. "Smo v okviru tega terminskega načrta," je povedala. Za Zgornjo Savinjsko dolino pa je direktorat ministrstva podal pobudo, da se to financira iz sanacijskega programa oz. proračuna, za kar je investicijska dokumentacija v sklepni fazi, takrat bodo nadaljevali pripravo dveh državnih prostorskih načrtov.

Z Brega pri Polzeli odpeljali približno 50.000 m3 materiala

Nataša Kovač z direkcije za vode je povedala, da so samo z območja, ki so si ga ogledali na Bregu pri Polzeli, odpeljali približno 50.000 kubičnih metrov materiala. "To smo delali šest mesecev, to pa je bilo prej zelo poraščeno območje. Ker material ni bil uporaben za nadaljnjo gradnjo, smo ga odpeljali na deponijo v Velenju," je navedla.

Če bi se lanska ujma ponovila, bi bila težava ta, da je to območje ranjeno in da je poškodovano zaledje. Primer je Logarska dolina, kjer se preperine nalagajo v struge, zato je treba čiščenje ponavljati. "Te erozije so naraven proces in niso povezane s poplavami ali podnebnimi spremembami. Kadar pa se zgodijo tako intenzivne padavine v nekaj zaporednih letih, se to razrahlja in to večja količina vode spira v dolino," je povedala Kegljevič Zagorc in dodala, da naravnih procesov ne moremo preprečiti z nobenimi tehničnimi ukrepi, lahko pa se jim prilagodimo.