Slovenija je po avgustovskih poplavah v Bruselj poslala prošnjo za dodatna posojila iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Po novem je predvideno koriščenje do 1,07 milijarde evrov posojil, potem ko je v prvotnem načrtu zaprosila za 705 milijonov evrov, so zapisali na uradu za okrevanje in odpornost.

Izmed 265 milijonov evrov, ki bodo na voljo, bo 45 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov posojil. Za zmanjševanje protipoplavne ogroženosti bo od skupnega zneska na voljo 240 milijonov evrov (20 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov evrov posojil).

Dodatna posojila bodo poleg tega namenjena povečanju zmogljivosti železniške infrastrukture. Gre za naložbe v nadgradnjo železniških postaj in strateških železniških prog, vključno z infrastrukturo, ki so jo prizadele nedavne poplave. 22,5 milijona evrov dodatnih posojil bo namenjenih financiranju naložb v trajnostno prenovo stavb.

Spremenjeni načrt, ki obsega 34 reform in 49 naložb, poleg posojil predvideva še okoli 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Gre za 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in 116 milijonov evrov v okviru poglavja REPowerEU, katerega namen sta zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov in pospešitev zelenega prehoda.

Kot navaja Evropska komisija, je spremenjeni načrt še bolj osredotočen na zeleni prehod, saj se je delež razpoložljivih sredstev, namenjenih ukrepom za doseganje podnebnih ciljev, povečal z 42,5 na 48,9 odstotka.

Načrt še naprej znatno prispeva k digitalnemu prehodu, čeprav se je s spremembo skupni delež digitalnih ukrepov nominalno zmanjšal. Načrt zdaj namenja 20 odstotkov vseh dodeljenih sredstev za podporo digitalnemu prehodu, potem ko jih je v prvotnem načrtu 21,4 odstotka.

Zdaj ga morajo potrditi še države članice, za kar imajo štiri tedne časa. Po potrditvi na Svetu EU-ja bo lahko Slovenija zaprosila za predhodno financiranje v vrednosti 24 milijonov evrov v okviru REPowerEU.

Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je Slovenija doslej prejela 231 milijonov evrov predplačila septembra 2021 in prvo izplačilo 50 milijonov evrov aprila letos. Nadaljnja izplačila bodo odobrili ob upoštevanju zadovoljivega doseganja mejnikov in ciljev iz načrta, so navedli v Bruslju.

Slovenija je sicer ta mesec komisiji poslala drugi zahtevek za plačilo, ki vsebuje drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva ter prvi obrok za posojila. Po navedbah urada za okrevanje in odpornost bo bruto vrednost zahtevka znana v prihodnjih tednih.

Uporaba neizkoriščenih posojil iz mehanizma za okrevanje je sicer le eden od stebrov uporabe evropskih mehanizmov za financiranje obnove po povodnji. Eden je solidarnostni sklad, iz katerega lahko Slovenija letos in v letu 2024 računa na 400 milijonov evrov. Še 800 milijonov evrov pa bi lahko pridobila s prerazporeditvijo kohezijskih sredstev. Nekaj sredstev bi lahko pridobila tudi iz t. i. evropske kmetijske rezerve.