Po nekaterih ocenah je v Sloveniji okoli 23 tisoč hektarjev vinogradov. Med njimi je okoli 17 tisoč hektarjev obdelanih in rodnih, v register pridelovalcev grozdja in vina pa je vpisanih le 16 tisoč hektarjev vinogradov. Vendar se je do zdaj pridelek prijavljal le za dobrih 13 tisoč hektarjev teh površin. Zato so poslanci zakon o vinu, ki velja od leta 2006, dopolnili in spremenili. Njihov osnovni cilj je bil povečanje deleža prijave pridelka vina in omejevanje nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina.

Osnovni načeli zakona sta po zagotovilu ministrstva za kmetijstvo in okolje zaščita potrošnika in zaščita pridelovalca grozdja in vina. Novela zakona krepi obe, saj s povečanim nadzorom ščiti potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina, pridelovalca grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco. To podpirajo tudi v Kmečki zadrugi Krško. Njen direktor Janez Živič pravi, da so že dolgo opozarjali na dejstvo, da vsi ne prijavljajo svojega pridelka, in dodaja: "Tako da je ta razkorak res zelo velik. Ocenjujemo, da okoli 30-40 % vina ni evidentiranega. Zato upamo, da bodo popravki zakona o vinu omogočili večjo kontrolo, preglednost, in mi smo zagotovo mnenja, da bo prispeval k ohranitvi vinske branže kot celote."

Posavski vinogradniki opozarjajo, da so za zdaj vsi izenačeni pri odmeri katastrskega dohodka, kar po mnenju Gabriela Metelka, enega izmed članov krške zadruge, ni primerno. Metelko meni: "Prej niso bili izenačeni tisti, ki so oddajali grozdje, in tisti, ki so vino pridelovali sami, zdaj pa smo vsi izenačeni. Smatramo, da bi morali imeti člani zadruge, ki oddajamo grozdje zadrugi, zmanjšan katastrski dohodek v primerjavi s tistimi, ki grozdje in vino pridelujejo sami in ga tudi sami prodajajo."

Vino se bo še naprej prodajalo kot odprto vino
Novela zakona med drugim določa tudi prepoved točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih. To je povzročilo precej nejevolje, vendar so nejasnosti zdaj odpravljene. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč pripravilo komentar zakona, v katerem pojasnjuje, kaj šteje kot ustekleničeno vino. Skladno s pravilnikom o označevanju in embalaži vina je ustekleničeno vino tisto, ki je v ustrezni zaprti embalaži, opremljeni z ustrezno oznako (etiketo s podatki o kakovosti, poreklu, pridelovalcu …). Za ustrezno embalažo se šteje vsaka posoda, ustrezna za hrambo živil, pri čemer veljajo za vina s poreklom naslednje omejitve: steklene posode prostornine do vključno 10 litrov; za kakovostno vino ZGP in deželno vino PGO se lahko uporabljajo tudi posode iz nerjavečega jekla s prostornino do vključno 60 litrov; za deželno vino PGO pa tudi druge posode, ustrezne za hrambo živil, s prostornino do vključno 10 litrov. To pomeni, da bodo lahko v gostinskih obratih še naprej točili vino neposredno v kozarec, v vrče, ki jih odnesejo na mizo, ali pa prek šankomata.

Novela zakona vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti daje tudi pristojnost izrekanja glob pri nadzoru nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, zvišuje kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije. Popravljen vinski zakon pa prinaša tudi višje kazni za prekrške, zato vinogradniki upajo, da se bo zakon le začel izvajati in bo dal želene rezultate.

Za MMC Goran Rovan