V Društvu za zaščito živali Posavje so prepričani, da ne bi smela biti najnižja cena edino merilo za izbor zavetišča. Zato so bili presenečeni, ko se je krška občina odločila za trebanjsko zavetišče, ki je več let opravljalo te storitve za potrebe občine. Lani pa je bilo izbrano zavetišče v Brežicah, ki je začelo delovati pod okriljem tamkajšnje Veterinarske bolnice. Zaradi njegove bližine so člani hitro vzpostavili stik z njimi in vzorno sodelovali, tako pri iskanju izgubljenih živali, mučenih, kot tudi prosto živečih. Številni prostovoljci so sprehajali pse in čistili bokse v zavetišču, zanje zbirali hrano in odeje. Pod svoje okrilje so prevzeli tudi številne mladiče in druge živali, ki so potrebovale posebno nego in več časa. Tudi zaradi tega se je povečalo število psov in mačk, ki so bile napotene v zavetišče, saj so bili člani društva vseskozi na preži in skušali vsem živalim pomagati. Na občini Krško pa so tudi zaradi večjega števila živali in s tem večjih stroškov pripravili razpis, s katerim bi te stroške zmanjšali in omejili. Tako so med tremi ponudniki izbrali trebanjsko zavetišče, ki je ponudilo najnižjo ceno za oskrbo v zavetišču.

Mirnega protesta na Trgu Matije Gubca v Krškem se je udeležilo več kot sto ljubiteljev živali, posavske pa so podprli tudi iz drugih društev - trebanjskega, mariborskega, prekmurskega, ljubljanskega in obalnega. Na njem so ljubitelji živali, ki so prišli tudi v spremstvu svojih štirinožnih prijateljev, želeli javnosti sporočiti, da se o živih bitjih ne bi smelo odločati le po merilu najnižje cene, hkrati pa opozoriti, da naša zakonodaja še kar dopušča usmrtitev živali v zavetiščih po 30. dneh, če zanje ne najdejo posvojitelja. Ena najdejavnejših članic posavskega društva Dona Gomilšek se je ob tem vprašala, kako je lahko zavetišče, oddaljeno 50 kilometrov od Krškega, cenejše kot bližnje brežiško: »Sprašujemo se, kakšna je odzivnost za reševanja neke živali od tako daleč, sprašujemo se, koliko denarja bo namenjeno po eni strani zdravstveni oskrbi in potnim stroškom, koliko za njihovo veterinarsko in drugo oskrbo. Zato se sprašujemo tudi, ali je ta izbira resnično najboljša.«

Gomilškova pa je v svojem nagovoru zbranim med drugim povedala: »Nad odločitvijo občine Krško, ki je za leto 2014 izbrala cenejšega, vendar precej bolj oddaljeno zavetišče, smo močno razočarani, saj smo pričakovali, da bo Občina Krško tudi v letu 2014 sklenila pogodbo z Zavetiščem Brežice, ki se je v preteklem letu izkazalo z zelo uspešnim delovanjem na področju zaščite zapuščenih živali. Predvsem pa so dokazali, da jim ne gre samo za dobiček, ampak za blaginjo živali. Naše razočaranje je še toliko večje, ker je zavetišče Brežice eno redkih zavetišč v Sloveniji, ki živali ne evtanazira, si prizadeva, da je čim več živali posvojenih, in je odprto prostovoljcem, ki lahko v zavetišču kadar koli pomagajo po svojih najboljših močeh - sprehajajo pse, čistijo kletke in podobno. To zavetišče deluje pregledno in v korist živalim. Sodeluje s prostovoljci in našim društvom tudi pri zbiranju hrane za živali, ki so nastanjene v zavetišču. Če bi delalo le za dobiček, potem zagotovo ne bi imelo toliko podpornikov in prostovoljcev, kot jih ima.«

Občina pogodbe ne more razveljaviti
Protesta se je udeležil tudi krški župan Miran Stanko in zbranim obrazložil, zakaj so morali izbrati najcenejšega ponudnika. Hkrati je povedal, da bodo bili zdaj še bolj pozorni na delovanje izbranega zavetišča. Stanko je tudi obljubil: »Mislim, da je potrebno to, kar je bilo v javnosti izrečeno zoper zavetišče Meli, upoštevati v tem smislu, da se poveča nadzor in v primeru nepravilnosti bomo vsekakor tako pogodbo tudi prekinili.« Že prej pa so v izjavi za javnost zapisali, da je v postopku izbire zavetišča za leto 2014 občina spoštovala tako Zakon o zaščiti živali kot tudi Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, spoštovala pa je tudi Zakon o javnih financah in Zakon o javnem naročanju. Občina Krško je v preteklem letu na področju zaščite zapuščenih živali oskrbela 215 prostoživečih živali (od tega 137 mačk), v letu 2012 pa 101 (od tega 43 mačk), kar kaže na porast števila prostoživečih živali. Zaradi porasta živali se je tudi odločila, da bo sofinancirala sterilizacijo in kastracijo lastniških živali.

Hkrati pa v krški občini priznavajo, da lahko nadzor nad zavetiščem izvaja le veterinarska uprava. Temu v izjavi za javnost dodajajo: »Če izbrano zavetišče ne bi imelo potrebnih dovoljenj, ga ne bi pozvali k oddaji ponudb. Občina Krško je 24. slovenska občina zapovrstjo, za katero to zavetišče skrbi za zapuščene živali. Zakaj je torej odločitev Občine Krško za izbor tega zavetišča sporna, odločitev ostalih triindvajsetih občin pa ne? Kot so nam zagotovili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območnem uradu Novo mesto, trenutno nobeno zavetišče za živali na območju OU Novo mesto nima omejitev ali prepovedi izvajanja dejavnosti.«

V Društvu za zaščito živali Posavje pa so mnenja, da veterinarska uprava nadzora nad zavetiščem ne izvaja dosledno in redno, sami pa te pristojnosti nimajo. To ugotavljajo tudi v Živalski policiji, ki deluje pod okriljem Združenja varnih hiš NOVA Slovenije. Vodja te policije Aldo-Goran Ninovski pravi, da tudi oni ne morejo nadzorovati delovanja zavetišč in dodaja: »Tista zavetišča, ki ne dovoljujejo, recimo, transparentnosti, ki ne dovoljujejo nekega zunanjega vpogleda, nadzora, sodelovanja z društvi proti mučenju živali, so zagotovo označena kot do živali manj prijazna. Zato je normalno, da so lahko ljubitelji živali potem ogorčeni, ker vedno ta dvom o njihovem pravem delovanju ostane. Poleg tega pa s tem pripomorejo, da živali v mesecu dni ne morejo biti socializirane in ne najdejo novih lastnikov.«

Posavski ljubitelji živali trebanjskemu zavetišču tudi očitajo, da se prevečkrat odloči za zakonsko sicer dovoljeno usmrtitev živali in da ne dovoli prostovoljcem, da bi dodatno poskrbeli za socializacijo in posvojitve živali. O tem je na shodu v svojem čustvenem govoru s tresočim glasom spregovorila tudi članica trebanjskih Animal Angels Nataša Krese. Dejala je: »Naša zakonodaja po 30. dnevu dopušča, da se evtanazira žival, če ni oddana, pa če je stara en mesec, pet let, tri leta ali dva meseca.« Seveda pa bi usmrtitev živali morali prepovedati z zakonom, za kar pa doslej pri nas še ni bilo pravega posluha. V krški občini pa so o tem dodali: »Če je zakonodaja tista, ki postavlja prenizke standarde delovanja zavetišč in ravnanja z zapuščenimi živalmi, kot trdijo v društvih za zaščito živali in ob tem opozarjajo na slabo odzivnost inšpekcijskih služb, pa za odgovore na ta vprašanja občina Krško gotovo ni pravi naslov.«

Za MMC Goran Rovan