"Pesem Posavja, lirična, vesela, slovenska, ali pesem drugih narodov, je izpoved ljubiteljev zborovskega petja izpod vrhov Lisce do bregov reke Sotle; je izraz povezave močnega združenja, v katerem danes deluje 34 posavskih pevskih zborov, ki ohranjajo stoletno slovensko pevsko tradicijo, ki ne bo in ne sme biti pozabljena." To je del besedila iz programske knjižice revije Pesem Posavja 1986, ki jo je takrat organizirala Posavska pevska zveza.

Ta je nastala po zgledu nekaterih drugih slovenskih območij, saj je tudi v Posavju vzklila misel o združitvi pevskih zborov v zvezo, katere osnovni cilj naj bi bila povezava med pevskimi zbori vseh treh občin, izmenjava izkušenj ter dvig kakovosti in števila pevskih zborov. Posavska pevska zveza je bila ustanovljena leta 1972. Ena njenih prvih nalog je bila organizirati pevsko revijo. Tako so se posavski pevci prvič zbrali na skupnem odru leta 1973 v Sevnici. Na njej je sodelovalo 8 pevskih zborov z okrog 200 pevci.

Letos je ob 40-letnici posavskega pevskega praznika, kot so vsakoletno zborovsko revijo posavskih pevcev "Pesem Posavja" poimenovali nekateri, nastopilo kar 34 zborov in drugih manjših vokalnih skupin. Predstavili so se na štirih koncertih, trije so bili na gradu Rajhenburg v Brestanici, eden pa v župnijski cerkvi v Boštanju. Ob tem so na gradu pripravili tudi razstavo fotografij, plakatov, zgoščenk, priznanj in drugega gradiva, ki priča o uspešno prehojeni pevski poti.

Na koncertih pa so se predstavili: Pevska skupina Encijan Planinskega društva Lisca Sevnica, MePZ KUD Oton Župančič Artiče, Vokalna skupina Barbara KD Globoko, MePZ Studenec, MePZ KUD Brežice, ŽePZ Femina Cantat Krško, MoPZ KUD Slavček Velika Dolina, MePZ Lisca Sevnica in Vokalna skupina Solzice Glasbene šole Brežice, Oktet Jurij Dalmatin, Dekliška vokalna skupina Mavrice, Pevska skupina Lovske družine Krško, Vokalna skupina Iris KD Kapele, Oktet Orlica KD Orlica Pišece, Vokalna skupina Coronke Boštanj, Fantje z Razborja, Vokalna skupina Vilinke Boštanj, Vox Posavci Brežice, MoPZ Svoboda Brestanica, ŽePZ Azalea Boštanj, MoPZ Sromlje, MoPZ Planina Cerklje ob Krki, MePZ Zvon Boštanj, MoPZ Bizeljsko, ŽePZ Prepelice KD Žarek Dolenja vas pri Krškem, MePZ Viva Brežice, ŽePZ Orlica KD Orlica Pišece, MePZ Franc Bogovič Dobova, LoPZ Globoko, MePZ KUD Anton Kreč Čatež ob Savi, MoPZ KD Ivan Kobal Krška vas, MePZ Koprivnica, MoPZ KD Kapele, MePZ Župnije Leskovec pri Krškem in Septet Fortuna Šentjanž.

Zborovsko petje ima bogato tradicijo
Sicer pa prve zapise o posavskih pevskih zborih najdemo že v letu 1886 in tudi 1891 v Dolenjskih novicah. V letu 1930 je založba Progres zapisala, da ima Krško poleg dobre gasilske godbe na pihala (20 mož) še dober mešani zbor Glasbene Matice (30 članov) ter izvrsten salonski orkester Sokola (12 mož). V Brežicah je bil v okviru čitalnice ustanovljen zbor že leta 1900. Najprimernejše obdobje za nastanek novih pevskih zborov pa je bilo po letu 1945.

Pevska dejavnost ni bila vedno dovolj cenjena, zato so se nekateri pevci v želji po skupnem nastopanju in prepevanju odločili že pred 2. svetovno vojno, da ustanovijo Posavsko pevsko zvezo. Res so jo ustanovili, vendar ta ni nikoli zaživela. Vidnejši korak v organiziranosti zborovstva v Posavju pa se je zgodil leta 1972. Tako so 18. junija 1972 v Brežicah na pobudo Zveze kulturnih organizacij Slovenije ustanovili združenje zborov občin Brežice, Krško in Sevnica pod naslovom Posavska pevska zveza. "Namen zveze je bil: združiti vse sile na področju zborovstva v Posavju ter z načrtnim izpopolnjevanjem zborovodij dvigniti kvaliteto ter ustanoviti čim več zborov," se v programski knjižici 5. revije posavskih zborov v letu 1977 spominja začetkov prvi predsednik zveze Adolf Moškon.

Janko Avsenak, drugi predsednik Posavske pevske zveze, pa je leta 1982 svoje misli takole zapisal: "Tudi Posavci so vedno bili ljudje, ki radi prepevajo in ki jim je lepa slovenska pesem stalna spremljevalka in izrazno sredstvo pri izpovedi svojih čustev v lepih in težkih trenutkih. Številne pevske zbore beležimo že v obdobju med obema vojnama, število zborov pa je precej naraslo zlasti po drugi svetovni vojni. Nekateri med njimi so že takrat dosegali zgledno kvaliteto, vendar pa so se vsi in vsak zase borili z osnovnimi težavami, tako organizacijskimi kot finančnimi. Posledica je bila, da so se vedno znova rojevali novi pevski sestavi, med katerimi je bilo le malo takih, ki so se uspeli obdržati dlje časa."

Poleg Adolfa Moškona in Janka Avsenaka sta Posavski pevski zvezi predsedovala tudi Ernest Ferk in Jože Novak. Število posavskih zborov je po ustanovitvi Posavske pevske zveze iz leta v leto naraščalo, prav tako tudi število sodelujočih na revijah. Na prvi reviji leta 1973 je sodelovalo 8 pevskih zborov, leta 1980 jih je sodelovalo že 20. V naslednjih dvajsetih letih se število nastopajočih na posavski pevski reviji ni veliko spreminjalo.

"Pred petnajstimi leti pa so začeli razmišljati o novi obliki posavskih revij. Ugotavljali so, da je bilo le malo kvalitetnih izbranih zborov, ki so lahko nastopili na reviji. Veliko zborov pa ni nikoli doseglo takšne kvalitete, da bi lahko sodelovali. Zato so predlagali, da bi območne občinske revije ukinili in izvajali po eno revijo v vsaki občini, pevski zbori in vokalne skupine pa bi se izmenjevali iz celega Posavja," je na slovesnem odprtju letošnje Pesmi Posavja dejala Sonja Levičar, vodja območne izpostave JSKD-ja Krško.

To je bilo v naslednjih letih tudi uresničeno in v takšni obliki poteka revija Pesem Posavja tudi danes. Po letu 1986 se je Posavska pevska zveza preimenovala v Posavsko pevsko združenje in delovala vse do leta 1999. S tem pa ni bilo konec posavskih pevskih revij, saj je organizacijo prevzel Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki se je pozneje preoblikoval v Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. In to poslanstvo nadaljujejo vse tri posavske območne izpostave javnega sklada še danes. Posavci so lahko ponosni na svojo pevsko kulturo. Razveseljujoče pa je, da se zborovsko petje v Posavju vse bolj širi in raste ter da se zbori tudi vse bolj pomlajujejo.

Za MMC Goran Rovan