v okviru mednarodne likovne kolonije že 14. odvila delavnica odlivanja v bron. Gre za umetniško tehniko, ki se v Sloveniji v obliki likovne kolonije praktično ni uporabljala do leta 2005, ko so jo v okviru kolonije pripravili prvič.
Zdaj je že stalnica, skulpture iz brona pa posebnost, ki vedno znova vzbujajo pozornost strokovne in laične javnosti. Kdor se spozna na tovrstno tehniko, ve, da se že vrsto let avgusta v Lendavi in Čentibi dogaja nekaj, kar umetniško zmogljivost tega dela Slovenije dviguje na visoko raven. Letošnjo so zapečatili umetniki Colin Foster, Tamás Gaál, János Lestyán Goda, János Lipovics, Anže Jurkovič, Metod Frlic in domačin Ferenc Király.
Obdelava brona, tega starodavnega kiparskega materiala, je tudi za prekaljene umetnike izziv. Najprej izdelajo skulpturo iz gline ali mavca, jo odlijejo v vosek in ukalupijo. Nato kalup 48 ur žgejo pri 650 stopinjah Celzija, da izhlapi vosek. Sledi odlivanje v bron. "Mi moramo ta bron segreti na 1.300 stopinj Celzija, ga staliti, da teče kot voda. Takrat je ta žlahtna kovina primerna za odlivanje. Idealna temperatura je 1.250 stopinj," pravi umetniški vodja kolonije odlivanja v bron Franc Gerič.
"Pomembno je zaupanje med livarjem in kiparjem"
Pri odlivanju jim je pomagal tudi livar, sicer lastnik livarne Istmár, István Tróznai iz Monorja na Madžarskem. "To je zahteven proces, ki zahteva veliko tehničnega znanja, natančnosti in potrpežljivosti. Zaradi izjemno visokih temperatur je treba poskrbeti tudi za primerno zaščitno opravo in varnost pri delu, kar je na prvem mestu. Tukaj v Čentibi je res posebno ustvarjalno okolje, kjer se dela praktično na prostem. Zelo pomembno je tudi zaupanje med livarjem in kiparjem, da je končni izdelek tak, kot mora biti," pravi Tróznai.
"Nikoli ne veš, kako ti bo uspelo"
Po dobri uri hlajenja kalupe razbijejo in očistijo bronasti odlitek. To je najvznemirljivejši del, pravi domačin in eden izmed začetnikov zdaj že 46. mednarodne likovne kolonije in 14. odlivanja v bron, Ferenc Király. "Ko odliješ noter, nikoli ne veš, kako ti bo uspelo. Ampak natančnost mora biti. Vsaka faza v izdelavi zahteva svoj čas, tehnološko znanje, predvsem pa izkušnje. To tehniko odlivanja na prostem je od madžarskih kolegov prevzel Franc Gerič, nekdanji direktor Galerije-Muzeja Lendava, ki je že leta na čelu te kolonije. V Lendavi je kar nekaj neizkoriščenih prostorov v praznih industrijskih halah, ki bi bili morda primernejši za tovrstno ustvarjanje, ampak smo se nekako že navadili na to lokacijo, ki pa – moram priznati – ima tudi dušo."'
Király si pri spoštljivih osmih desetletjih in še malo ne predstavlja poletja brez odlivanja v bron. Čeprav je zaradi tega precej zdoma, ampak čar te kolonije odtehta ta davek, je povedal in dodal: "To mi je še vedno velik izziv, ker je nenehno prisotna neka vznemirjenost, ker praktično do konca ne vemo, ali nam bo skulptura uspela. Se je že zgodilo, da smo ga kaj "pokronali" vmes, potem pa končni izdelek ni bil tak, kot bi si želeli. Ampak na napakah se učimo, zato sem rekel, da je pomembna vsaka faza postopka. Koraki pa strpni, premišljeni in natančni. Ta kolonija je v slovenskem, lahko rečem tudi v evropskem merilu z vidika tehnologije in umetnosti zelo pomembna. Želim si, da bi mlajši kolegi nadaljevali to tradicijo," pravi kipar Ferenc Király. Tudi tokrat se je njegova skulptura posrečila. Zadovoljen pa je bil tudi njegov kolega in kipar Colin Foster, sicer profesor kiparstva na Univerzi v Pecsu. "Na mednarodni likovni koloniji v Lendavi sem nazadnje ustvarjal pred kakimi petindvajsetimi leti. Odlivanje v bron pa zame predstavlja poseben izziv, saj je prvenstveni material mojega umetniškega ustvarjanja in s katerim se ukvarjam praktično vse življenje – kamen. Nazadnje sem odlival v bron v času študija. To je bilo pred približno štiridesetimi leti. In izjemno dober je občutek spet ustvarjati s tehniko in materialom, s katerima se že dolgo nisem srečal," je povedal Foster.
"Po odlivanju smo se spet vrnili v prostore nekdanje meščanske šole v Lendavi, kjer dobijo stvaritve končno podobo šele po fini obdelavi oziroma cizeliranju, nad katerim bedi mojster Lázsló Gere. Umetnine bodo predvidoma konec novembra tudi javno na ogled v lendavskem gradu," je povedal umetniški vodja kolonije odlivanja v bron Franc Gerič.
Ustvarjanje v Lendavi nadaljujejo mladi umetniki na tradicionalnem LindArtu
"Za kolonijo, namenjeno mladim do 35. leta, je bilo do zdaj značilno, da so umetniki ustvarjali v naključno izbranih parih, ki so morali ustvariti skupno umetniško delo. Takšno sodelovanje je zagotovo bogatilo njihovo ustvarjanje. Predvsem pa je presegalo stereotipe o tem, da umetniki pri svojem delu niso pripravljeni sprejemati kompromisov. Letos pa smo se na LindArtu z grafično-slikarske tehnike premaknili v novo dimenzijo. V kiparstvo. Tokrat od julija do konca septembra sodelujejo trije kiparji in kiparka ter štirje profesorji – njihovi mentorji – akademij iz Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Pecsa. Mladi umetniki bodo ustvarili vsak svojo skulpturo večjih dimenzij, ki jih bomo umestili v mestni park in staro mestno jedro Lendave," je povedal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner in dodal, da mladim ustvarjalcem želijo omogočiti čim boljše ustvarjalno okolje.
"Ustvarjajo na lendavskem gradu in v nekdanji meščanski šoli v Lendavi. Slednjo je zavod Galerija-Muzej Lendava prejel letos v upravljanje od občine Lendava z namenom, da prostor napolnimo z novimi vsebinami in programi. Želimo si, da bi poslopje lahko uporabili za rezidenčne ateljeje in delavnice. Predvsem s tega vidika, da bi ga lahko ponudili mladim, obetavnim likovnim ustvarjalcem, ki so šele na začetku svojega umetniškega ustvarjanja, in jih tako spodbujali pri delu ter uveljavitvi. Postavitev skulptur letošnjega LindArta v mestu načrtujemo v oktobru, odprtje pa konec meseca," končuje Baumgartner.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje