Sprva je bilo predvideno, da bi Center za zaščito in reševanje z gasilskim domom povezoval hodnik, zdaj pa očitno ne bo tako. "Na tej lokaciji rešujemo tri probleme. In sicer zagotavljamo boljše razmere za požarno varnost, za gasilce in delovanje civilne zaščite ter humanitarnih organizacij, predvsem Rdečega križa," je povedal župan občine Lendava, Anton Balažek.

Štefan Šinko z območnega združenja Rdečega križa Lendava pravi, da so si že dolgo želeli primernejših prostorov za svojo dejavnost. "Letno razdelimo približno 100 ton hrane, ki jo moramo primerno skladiščiti, zato smo se vmes nekajkrat tudi selili. Trenutno smo v prostorih nekdanje srednje šole, a komaj čakamo na selitev," je dejal Šinko. Nekdanji šolski prostori so namreč vse prej kot primerni za njihovo poslanstvo. V poslopju ni elektrike, prostore je načela vlaga. Zidovi pokajo po dolgem in počez, zgradba je nevarna, opozarjajo prostovoljci. Zato je skrajni čas za dostojne in varne prostore, kamor bodo socialno najšibkejši tudi vstopili, zdaj namreč na pakete čakajo zunaj pri oknu.
Prostovoljno gasilsko društvo Lendava skupaj s pripadniki civilne zaščite deluje na območju, širokem 123 kvadratnih kilometrov oziroma v 16 krajevnih skupnostih. Po besedah predsednika društva, Ladislava Bažike, imajo trenutno 42 operativcev. Največ dela imajo zaradi vremenskih neprilik, pomembno vlogo so odigrali tudi v begunski krizi. Pomagajo pa tudi poklicni gasilski enoti Nafte Lendava, čeprav to presega pooblastila javne službe, je povedal Bažika in dodal: "Veste, ko dobimo klic na pomoč, ne razmišljamo o tem, želimo samo čim prej pomagati."

Eden takih primerov je bil požar v podjetju Varis v Lendavi pred dvema letoma. "Leta 2016 je prišlo do eksplozije in takrat so gasilske ekipe PGD Lendava in profesionalne enote, ki deluje v okviru Nafte Lendava, bili res zelo hitro tukaj, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujem, saj bi brez hitrega posredovanja bila škoda najbrž precej večja," je povedala direktorica podjetja Varis, Sabina Sobočan.

Država bi morala nameniti več pozornosti gasilcem
Občina in podjetniki opozarjajo, da bi morala država poskrbeti za organizacijo in financiranje profesionalne gasilske enote v industrijskih conah, vštevši primerno opremo za tovrstno pomoč. "Menim, da bi morala država več pozornosti nameniti gasilcem in stremeti k temu, da bi bilo čim več profesionalnih in dobro opremljenih gasilskih enot. Tudi financiranje le-teh bi morala urediti. Recimo, da bi del denarja od prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje, ki ga plačujemo, namenila gasilcem. Da ne bo pomote. Ne govorim o novem prispevku, pač pa o drugačni razporeditvi. Država namreč še vedno preveč z rezervo gleda na Industrijske cone, kjer je požarna (ne) varnost po mojem mnenju preveč podcenjena. Marsikdo se ne zaveda, da je tod lahko veliko nevarnih snovi. Večina podjetij tukaj ima sončne elektrarne in nisem ravno prepričana, da je bil za to naše območje narejen celostni načrt, kaj v primeru, če do česa pride. In zagotovo mi nismo edini. Tako, da bi morala država res ogromno časa in denarja nameniti povečanju požarne varnosti v industrijskih conah. Žalostno je, da šele ko pride do kakega neljubega dogodka, se šele začnemo pogovarjati o tem, kaj bi bilo treba narediti, da do tega ne bi prišlo. Škoda," je dejala Sobočanova.

Sicer pa člani prostovoljnega gasilskega društva Lendava potrebujejo do sedem minut, da po klicu prihitijo na pomoč, je povedal predsednik društva Bažika in dodal: "Imamo 13 tisoč litrov vode na izvozu in gasilsko lestev ki doseže 32 metrov višine. Z opremo smo kar zadovoljni, želimo si več mlajših kolegov v svojih vrstah. Imamo pa vse večje težave pri izvozu in uvozu zaradi premajhnih garaž. Takrat, leta 1953, ko so zgradili gasilski dom v Lendavi, so bila vozila manjša in ožja, kot so danes. Zato se toliko bolj veselimo centra za zaščito in reševanje, kjer bo več prostora tudi za naša vozila."