"Nekdo bo pravi zmagovalec zato, ker bo skupnost potegnil skupaj, ne zato, ker bo porazil nasprotno stran," je dodal.

Slovesnosti na dvorišču gradu v Beltincih sta se udeležila tudi predsednik vlade Janez Janša in predsednik državnega zbora Igor Zorčič, navzoči pa so bili med drugim tudi praporščaki domoljubnih in veteranskih organizacij, nekateri poslanci DZ-ja, župani okoliških občin in predstavniki verskih skupnosti.

Pahor je v slavnostnem nagovoru poudaril, da se s tem državnim praznikom Slovenci in Slovenke hvaležno spominjamo tedanjih narodnih buditeljev in voditeljev, ker so se enotno postavili za skupno življenje z matičnim narodom. "Naša iskrena hvaležnost gre prekmurskemu človeku, ki zmore znotraj pregovorno življenjske skromnosti gojiti tako bogato kulturno in narodno pripadnost slovenstvu," je dejal.

Želi si, da bi v iskrenem dobro sosedstvu, gojitvi pristnega prijateljstva ter v narodni, državni in čisto človeški vzajemnosti vsi skupaj videli edini stvaren obet za trajen mir, varnost in blaginjo.

"V tem kontekstu je praznovanje združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom slavljenje krepitve narodne istovetnosti, ki ni usmerjena proti sosednjim ali drugim narodom, temveč je prav nasprotno priložnost, da v okviru skupne evropske domovine na novo premišljujemo vzajemnost nacionalne in skupne evropske identitete ter skupno skrb in odgovornost zanju," je poudaril in napovedal, da bosta z madžarskim predsednikom Janosem Aderjem na začetku septembra v Porabju pripravila srečanje obeh narodnih skupnosti, slovenske na Madžarskem in madžarske v Sloveniji.

Po besedah Pahorja si je treba prizadevati za tkanje medsebojnega zaupanja, naklonjenosti in enakovrednega spoštovanja na najvišji politični ravni in na čisto vsakdanji človeški ravni.

"Zlasti ko nas preizkušajo težki časi, se moramo vsi toliko bolj potruditi, da čutimo bolečino drugega, da ustvarimo ozračje medsebojnega spoštovanja, iskreno spodbujamo sodelovanje – ne zato, ker mislimo enako, ampak ker mislimo različno – in preprosto držimo skupaj v dobrem in slabem. Zlasti ko nas preizkušajo težki časi, se moramo strpno medsebojno izpovedati, a v vsakem trenutku paziti, da z našim drugačnim stališčem ne prizadenemo dostojanstva drugega," je povedal.

"Zdi se, da bomo že jeseni znova na novi človeški, socialni in politični preizkušnji. Vse bo lažje, če se bomo poskušali poslušati in slišati in če bomo skozi dialog skupaj iskali najboljše rešitve," je dodal.

Gostitelj, župan Občine Beltinci Marko Virag, je povedal, da pričujoči praznik simbolizira predvsem povezovanje in upanje po boljšem. "Odločitev za Prekmurje in Slovenijo je bila odločitev za boljši jutri in dostojno, lepše življenje. To ni pomenilo delitve na naše in vaše, privilegiranje enih na račun drugih, temveč dogovorno ravnanje vseh in spoštovanje vsakogar," je poudaril.

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo 17. avgusta od leta 2006. Z njim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.