Pobudnik ideje o ustanovitvi regije, župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar, je povedal, da je zelo vesel podpore, ki ni samo županska, ampak prihaja iz celotne pokrajine, tudi iz gospodarstva in nevladnih organizacij.

"To je izziv, ki je obenem odgovornost in priložnost za boljše delovanje regije, predvsem v odnosu do Ljubljane in pri sodelovanju z regijami sosednjih držav," dodaja Kardinar.

Pomurski župani z izjemo odranskega Ivana Markoje sicer vztrajajo, da tudi sedanja zakonodaja omogoča združevanje in povezovanje v različnih oblikah. Pri tem navajajo razvojni svet in svet regije, ki bi ju lahko po njihovem prepričanju združili in formalno preoblikovali v pokrajino Pomurje, dokler na državni ravni ne bi potrdili regionalizacije.

Župani se strinjajo, da se bodo začeli o tem resno pogovarjati, ker so občine preveč razdrobljene in prešibke za nekatere večje in čez občinske meje segajoče skupne projekte.

Pomanjkanje političnega konsenza

Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da področje pokrajin ureja 143. člen ustave in da se morajo po njem ustanoviti z zakonom, s katerim se določijo tudi njihovo območje, sedež in ime.

"V postopku za sprejetje zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin, da bi 27 občin iz Pomurja ustanovilo pokrajino, pa ustava tega ne omogoča," pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se lahko po ustavi pokrajine ustanovijo z zakonom na celotnem območju države.

"Čeprav so pokrajine zapisane v ustavi, doslej ni bilo dovolj enotnega stališča, koliko naj bi jih ustanovili in kje naj bi bili sedeži pokrajin. Enotnega stališča ni bilo niti med reprezentativnimi združenji občin niti med župani, kakor tudi ne v državnem zboru, ki je pristojen, da sprejme to odločitev," pravijo na ministrstvu.

Dodajajo še, da bo vladna koalicija vprašanje pokrajin znova podprla, da so strokovna izhodišča bolj ali manj znana, manjka pa političnega konsenza. Imeli pa smo že dva neuspešna poskusa ustanovitve, ki sta ju predlagali dve različni vladi.