Murska Sobota ima potencialno na voljo enega daleč najbolj učinkovitih, čistih in zelenih oz. obnovljivih virov energije – geotermalno energijo. Izgradnja toplovodnega omrežja pa je problematična zaradi visokih investicijskih stroškov. Veliko meščanov je uporabnikov zemeljskega plina, drugi pa so že montirali toplotne črpalke, tako da je potencialnih odjemalcev premalo. Za rentabilno izgradnjo omrežja bi namreč potrebovali zadostno število meščanov, ki bi bili pripravljeni preiti na mestni toplovod na geotermalno energijo. Ob groznih podražitvah plina bi uporabnike slednjega verjetno lahko prepričali, uporabnike toplotnih črpalk in sončnih celic pač ne, sploh ob dejstvu, da EU izdatno subvencionira in spodbuja razvoj prav v smer sončnih celic.

Posledično v. d. župana Zoran Hoblaj rešitev vidi v tem, "da na vse javne stavbe in stanovanjske bloke namestimo fotovoltaiko ter zagotovimo toplotne črpalke, tako je ogrevanje pravzaprav zastonj!"

Mesto si je po njegovih besedah v zadnjem času povrnilo status regijskega središča, zgodbi o uspehu sta Expano in nogometni klub Mura, industrijska cona se razvija, beg mladih pa tudi ni več tako izrazit kot v preteklosti, saj zdaj delovne sile primanjkuje in vsak, ki želi poprijeti za delo, tega tudi dobi, če le ni preveč izbirčen.

Vabljeni k branju intervjuja.

Iz podžupanskih v županske čevlje ste skočili, potem ko je župan Aleksander Jevšek odšel v Ljubljano za ministra. Kaj se je spremenilo?
Spremenilo se je predvsem to, da zdaj poleg svoje redne službe opravljam še eno službo. S prejšnjim županom g. Jevškom sva se usedla in pogovorila, ali sploh mislim kandidirati za župana. Takoj sem podal pomisleke zaradi naših projektov, ki jih izvajamo v domu starejših Rakičan in ki jih je za 30 milijonov evrov. Moral bi jih pustiti in predati nekomu, ki bi sredi izvedbe moral vskočiti, zato sem se raje odločil, da bom prevzel obveznost županovanja zgolj za šest mesecev do rednega roka lokalnih volitev. Zagotovo sem v tem času spoznal, da je veliko težje biti župan, kot sem si mislil.

Zakaj?
Sem na čelu mestne občine, želja je tisoč, finančna vreča pa samo ena. Letošnje leto je bilo še posebej težko z vidika financ, saj so se investicije podražile tudi do 50 in več odstotkov, po drugi strani pa hkrati nikoli ne zmanjka dodatnih želja in pričakovanj, da se bo vse kar uvrstilo v programe, kar je posledično izredno težko zagotoviti.

Županski stolček vas torej ne mika, ostajate direktor DSO-ja Rakičan.
Ne morem reči, da me županski stolček ne mika, a smo v položaju, ko imamo veliko priložnost na področju institucionalnega varstva urediti naše stavbe, na ta denar smo čakali desetletja! Bilo bi zelo neodgovorno nekomu tretjemu prepustiti to nalogo, odločil sem se, da dokončam projekte, kjer sem že 14 let v službi. Bistveno večja prioriteta se mi je zdelo urediti institucionalno varstvo starejših. Verjamem, da bodo županski kandidati zelo dobri, imeli bodo dobre ideje.

Pretekli županski mandat je praktično zaključen, v katero smer ste odpeljali Mursko Soboto?
Največjo obljubo, ki smo jo dali že pred osmimi leti, ko je Jevšek prevzel županovanje, smo izpolnili – mestu smo povrnili položaj regijskega središča! Občino smo potegnili iz zelo nezavidljivega položaja, ko so nas prehitevale po levi in desni majhne okoliške občine. Zanemarjale so se predvsem investicije, evropskega denarja je bilo pridobljenega premalo. Zato smo uvedli okrogle mize z občani, ki so sami povedali, kaj si želijo v mestu. Na podlagi zaključkov okroglih miz smo nato začeli pripravljati projekte. Obnavljati smo začeli center mesta, ki je bil zelo zanemarjen, tisti, ki bo po volitvah prevzel vodenje občine, bo s tem nadaljeval in zaključil prenovo, saj ni veliko ostalo. Lahko povem tudi, da smo po obdobju covida, ki je bilo izredno težko za naše občane, vrnili življenje v mesto. Tu so kulturne in sejemske prireditve. Slovenska ulica je prenovljena, za kar je prejela nagrado Zlato pero, na kar smo ponosni. Poudarek smo dali tudi prenovi vseh okoliških ulic, ki gravitirajo v mestno središče, postavljena so krožišča, na novo narejen Trubarjev drevored, ulica Arhitekta Novaka, Gregorčičeva, ulica Staneta Rozmana, pred vrati pa je izvedba tudi Slomškove ulice. Dali smo priložnost mladim, saj smo v prostorih bivšega centra za socialno delo uredili center za mlade podjetnike, pa tudi priložnost gospodarstvu, saj smo nadaljevali aktivnosti v severni industrijsko-obrtni coni. Pri študijski knjižnici naj bi zrastel nov stanovanjski kompleks, ne smemo pozabiti tudi na potrošnikov vogal, kot ga imenujemo, kjer naj bi Mercator zgradil nov poslovno-trgovinski objekt. Seveda pa izzivov za v prihodnje še ne bo zmanjkalo.

Je sposobnost pridobivanja evropskega denarja ključ do razvoja občin?
Vedeti moramo, da so občinski proračuni danes tako obremenjeni z najrazličnejšimi obveznostmi, da lastnega razvojnega denarja občine praktično nimajo. Če pogledamo razvoj občin od osamosvojitve naprej, je bilo zagotovo koristno, da smo imeli majhne občine, danes pa imamo nasprotni učinek, namreč majhnim občinam skoraj ne uspe več izvajati investicij, ker nimajo denarja. Ostane samo še evropski denar, ki zagotavlja razvoj, a majhna občina velikokrat nima potrebnih služb, da bi pripravile projekte. Potruditi se je treba.

Kot ste povedali, ste že dodobra prenovili center mesta, a zasledil sem kritike, da prenovljene ulice med konci tedna ostajajo prazne in zapuščene. Kje je problem?
Še vedno se ni razvilo in zaživelo mestno jedro, manjka gostinsko-turistična ponudba, saj je veliko za to primernih prostorov po centru še praznih. Ne smemo pozabiti, da smo vmes imeli dveletno zaporo zaradi epidemije covida-19. Zdaj se vse znova prebuja, privatni sektor začenja z investicijami, odpirajo se novi lokali. Kulturo smo že pripeljali v mesto, imamo poletne prireditve tako na Trgu kulture kot na Skritem dvorišču, ki so vsak vikend. Vsak drugi petek je kulinaričen in glasbeni dogodek Sočna vilica. Zimsko drsališče smo premaknili na Slovensko ulico, to bo popestritev za zimski čas. Na Slovensko ulico smo premaknili tudi začetek Soboških dni, eminentno prireditev Opera pod zvezdami. Prireditev ob državnem prazniku je tudi tu. Bojim se, če bomo v center mesta pripeljali preveč prireditev in da bodo stanovalci začeli bentiti, da je preveč hrupno.

Sobočani se pritožujejo, da v središču mesta ni kje parkirati, da ob obisku drsališča ali pa kakšne od prireditev, ki ste jih naštevali, nimaš kam vtakniti avtomobila. Kako rešujete težavo?
Slovenska ulica ima možnost parkiranja, uveden je umirjen promet. Prenovljene stranske ulice npr. ulica Staneta Rozmana, imajo možnost parkiranja. Veliko parkirišče je na voljo pred študijsko knjižnico, ki je sicer plačljivo, čisto novo parkirišče pa bo nastalo na območju 'potrošnikovega vogala', kjer bo novi Mercator center z velikimi parkirnimi površinami. Parkirnih mest je več kot dovolj. Ljudje smo v Murski Soboti na žalost navajeni, da moramo parkirati tik pred odrom za prireditev, to pa seveda ne gre. Ko pridemo v Ljubljano, se nič ne sprašujemo, če bomo še kilometer hodili, to čisto mirno sprejmemo, parkiramo v garažni hiši in gremo malo peš.

Menda imate v mestu hudo pomanjkanje kadrov v gostinstvu in turizmu, da pravzaprav človek nima kam oditi na večerjo, ker ni zvečer skoraj nič odprtega. To drži?
Ne bi rekel, da je tako kritično, je pa res, da imamo v mestu zgolj nekaj gostinskih objektov. To je povezano s tem, kot sem že omenil, da se privatni sektor šele zbuja, v pripravi je kar nekaj gostinskih lokalov, ki se bodo odprli prav na Slovenski ulici in upam, da bo ponudba kakovostna, ker opažamo, da ljudje iščejo kakovost. Hamburgerja ni težko dobiti, problem je nekoga peljati na dobro večerjo ali kosilo. A vedeti je treba, da imamo v Murski Soboti in bližnji okolici, če naredim malo reklame, kar nekaj gostilničarjev, kjer se da zelo dobro jesti, bi si pa želeli več tovrstne ponudbe.

Je veliki projekt Expano upravičil pričakovanja, se je velika investicija že obrestovala?
Expano je postal turistična točka, mnogi so skeptično gledali na investicijo, danes pa lahko povemo, da je to zgodba o uspehu, kot Vinarium v Lendavi. To so projekti, ki so našo regijo pripeljali na turistični zemljevid. Pred leti je bil v Pomurju to največji problem, kam pripeljati turista? Imeli smo termalna kopališča, medtem ko dodatnih ponudb z izjemo kmečkih turizmov ni bilo. Danes imamo grad Goričko in park Vulkanijo, Vinarium, Zipline in Expano z vsemi svojimi vsebinami, torej z notranjim doživljajskim delom, prostorom za kopanje, mobilnimi vozili, športnimi dejavnostmi. Expano se vsebinsko lahko razvija naprej, z njim je Murska Sobota postala turistična točka! Prej nekih turističnih znamenitosti nismo imeli, z izjemo morda cerkva in grajskega muzeja. Zdaj pa je k nam prineslo množico turistov, saj gostje okoliških termalnih kopališč prihajajo na ogled Expana. Navdušeni so! Če obiščete Expano med vikendom, boste opazili, da ni prostega parkirnega mesta.

Zaščitni znak in glavna turistična atrakcija mesta torej.
Da, zelo obiskana točka! Načrtujemo tudi nadaljnji razvoj s stezami za kajak in kanu, možnost gradnje manjšega hotela in izobraževalnega centra za testiranja osnovnošolcev. O tem se pogovarjamo z gospodarsko zbornico, ki bi rada sem pripeljala model, kot ga poznajo v Avstriji, kjer se osnovnošolce testira na različnih področjih in potem dobijo rezultate, ki povedo, kaj je njihova prioriteta oz. za kaj so nadarjeni. Imamo tudi Soboški biciklin, sistem izposoje koles, tako da če parkirate pri Expanu, lahko s kolesom raziščete celo mesto, ki je oddaljeno zgolj dober kilometer. Poudaril bi tudi promocijo mesta preko športa, in sicer vsem v Sloveniji je znana zgodba nogometnega kluba Mura, ki je iz 3. lige prišel v 1. in osvojil slovenski pokal, naslednje leto pa državno prvenstvo. Mura je šla nato v evropsko konferenčno ligo in premagala slavni Tottenham. Naš nogometni klub je nekaj neverjetnega, tako za naše mesto kot za celo pokrajino ob Muri, saj prihajajo na tekme od vsepovsod.

Res neverjeten nogometni uspeh majhne Mure.
Skromnost in zavzeto delo, srečo pa smo imeli tudi s trenerjem Šimundžo (Ante Šimundža, op. n.), ki je tukaj pustil ogromen pečat. Upamo, da se bo nekoč vrnil, saj je trenutno Mura zašla v čas slabših rezultatov. Pozna se tudi odhod ključnih igralcev, ki so šli v tujino, to je normalen proces. Zdaj je v teku prenova mestnega stadiona, travnata površina je bila že prenovljena, postavili smo reflektorje, sledi še zaključek obnove glavne tribune in potem se bodo lahko tu igrale tudi državne in evropske tekme.

Jesen in zimo bo zaznamovala energetska draginja, ste se na občini pripravili na najbolj črne scenarije? Kako boste pomagali najšibkejšim?
Pogovori potekajo v Ljubljani na združenju občin, bomo videli, kakšni bodo dogovori. Res je tudi, da vlada pripravlja različne ukrepe in mi želimo počakati, potem pa bomo delovali usklajeno s sprejetimi ukrepi. Letos je težko finančno karkoli dodatno opredeljevati, ker je proračun bil že zdavnaj sprejet in se zaključuje.

Razmišljate o prehodu na alternativne vire energije, s katerimi bi se rešili umazanih in vedno dražjih fosilnih goriv, bi lahko bila rešitev za mesto geotermalna energija?
Geotermalna energija je že dolgo tema pogovorov na mestnem svetu, konec koncev imamo nekaj vrtin s toplo vodo. Zelo velik problem je omrežje, saj je postavitev izredno draga. Nizka, bolj ugodna cena ogrevanja potem ni dosežena. Posledično je potrebnih res veliko število vnaprej zajamčenih odjemalcev, če hočemo ekonomsko upravičiti projekt. Veliko gospodinjstev je na plinu, vedeti pa je treba tudi, da je veliko stanovanjskih blokov že prešlo na ogrevanje s toplotnimi črpalkami, Evropska unija pa je sprejela ukrepe, da se bo postopoma prešlo na fotovoltaiko, posledično je izjemno varčen ukrep postavitev sončnih elektrarn. Rešitev vidim v tem, da na vse javne stavbe in stanovanjske bloke namestimo fotovoltaiko ter zagotovimo toplotne črpalke, tako je ogrevanje pravzaprav zastonj!

Potencialnih odjemalcev za geotermalno energijo, ki velja za daleč najbolj učinkovit in čist zeleni oz. obnovljivi vir energije, je torej premalo. Bi morala pri takšnih investicijah priskočiti na pomoč država?
Država ali pa zasebne družbe, kot so Petrol in drugi, ki prevzamejo finančni del investicije in potem za ogrevanje tudi izdajajo položnice odjemalcem.

V mestu kronično primanjkuje stanovanj, še posebej stanovanj za mlade. Se kaj premika na tem področju ali ste na občini zaspali?
Nismo, v načrtu imamo ureditev stanovanj na stari ekonomski šoli, kjer bomo uredili stanovanja za mlade družine in v upravni enoti, stavbi, ki se drži občinske. Pred kratkim je bil zgrajen nov stanovanjski blok v Kocljevi ulici, ki ga je gradil stanovanjski republiški sklad, v njem so zasedena že vsa stanovanja. Nov blok bo zrasel tudi v neposredni bližini študijske knjižnice, tu bo 72 stanovanj, od katerih bo nekaj enot v obliki varovanih stanovanj, namenjenih starejšim. Murska Sobota ima tudi veliko praznih starejših hiš, ki se v zadnjem času pospešeno prenavljajo, zasebniki večje hiše preuredijo tudi v več stanovanjskih enot. To je zdaj trend v mestu.

Avtentična podoba mesta, arhitektura se tako ohranja, da ne rastejo zgolj moderne kocke …
Da, je lepše! Starejše hiše ohranjamo, vsaj tiste, ki jih lahko prenovimo, tam, kjer to ni možno, pa se seveda ruši in gradi nove kocke. Nekomu so všeč, nekomu niso, takšna je zdaj moda.

Prekmurje je v slovenskem okviru tam daleč na obrobju, je tudi najmanj razvita regija, imate še vedno veliko težavo z begom možganov oz. mladih drugam?
Zaznavamo močno podjetniško klimo, število podjetij na tisoč prebivalcev se izboljšuje, zavedamo pa se, da je treba, kar sva že omenila, povečati število stanovanj in pa v mesto pripeljati dejavnosti, ki bodo imele višjo dodano vrednost. To se deloma že dogaja in v prihodnje bo treba še bolj spodbujati gradnjo v industrijskih conah, parcele so prodane vse! A težko potem prisilimo posamezno družbo, da izpelje investicijo. Predvsem letos, ko so cene gradnje višje za 50, 60 odstotkov, je težko prepričati družbo, naj gre v investicijo in dokler se cene ne bodo normalizirale, bo težko kdo gradil. Res je, da je bila naša regija hendikepirana kot nerazvita regija, a moram povedati, da se to v zadnjem času izboljšuje, saj veliko mladih ostaja doma, tudi po študiju v Ljubljani. A center države bo vedno imel prednost pred nami, tega ne bomo spremenili z nobenim ukrepom. Je pa prednost zaposlitev v javnem sektorju, saj je v Ljubljani na enakem delovnem mestu popolnoma enaka plača, tukaj pa so nepremičnine mnogo cenejše. Kakovost življenja je posledično tukaj veliko višja!

Ljubljanski ali pa soboški učitelj res prejemata identično plačo, prvi bo kupil garsonjero, drugi pa hišo.
Enaka plača je v vseh državnih organih, domovih za starejše, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, tega sektorja je kar nekaj, tudi upravne enote, občine, vsepovsod! Vemo pa, da nepremičnina tukaj stane bistveno manj, poleg tega smo v sredini Budimpešte, Gradca, Dunaja, Ljubljane in Zagreba, tako da je naša lega izvrstna. Ni se problem dve uri peljati malo naprej. V Prekmurju se že pojavlja problem dobiti delavce, ker tudi pri nas niso več vsi pripravljeni delati za minimalno plačo. Avstrija je blizu, potrebe po določenih poklicih so velikanske, trenutno pridejo najbolje skozi tisti, ki imajo določen poklic, so obrtniki, tam gredo zaslužki zelo visoko! Kakšen kuhar v navadni piceriji ima lahko tudi 1400 evrov neto plače, takšne plače kuhar v javnem sektorju ne more imeti – popolnoma smo nekonkurenčni proti privatnemu sektorju, kjer se ravnajo glede na ponudbo in povpraševanje. Naši gostinski obrati skorajda ne morejo dobiti kuharjev, če to primerjamo z nižjo plačo v javnem sektorju, sem kuharjev sploh ne bomo več dobili.

Pred leti se je veliko govorilo o množičnem priseljevanju tujcev iz Velike Britanije, Nizozemske itd., ki so v Prekmurju kupovali hiše, je ta trend še aktualen?
Ne toliko v naši občini, to bolj velja predvsem za Goričko, je pa ta trend zdaj precej upadel, takšnega navala tujcev ni več. Imamo pa veliko priseljencev iz ostalih delov Slovenije, predvsem Ljubljane in drugih mest, kjer se ljudje upokojijo, prodajo svoje stanovanjske enote, ki imajo veliko večjo ceno. Tukaj pri nas dobite za dobrih 100 tisoč evrov odlično opremljeno hišo in na Goričkem živite v miru zraven gozdov, imate tišino, termalna kopališča, gostilne, kmečki turizem. Kakovost življenja je visoka, lahko kolesarite, se hodite kopat, igrate golf, v pokrajini ob Muri imate res bogato ponudbo.

Sobočani že leta čakajo na selitev avtobusne postaje, kje se zatika, zakaj še vedno čakajo?
Selitev avtobusne postaje je povezana z vprašanjem koncesij, druga zadeva pa je, da se je najprej predvidevala selitev na Ulico ob progi, kar smatram za slabo rešitev, saj bi poslabšali kvaliteto življenja stanovalcev. Upam, da se bo v kratkem našla rešitev, a to, da bi jo premaknili znotraj mesta za 200 metrov, res ne pomeni nič, potem je boljše, da ostane, kjer je. Infrastrukturo je treba posodobiti, če bo postaja ostala tukaj, je zagotovo treba razmisliti o objektih, ki bi skrili avtobusni promet in hrup, recimo pod zemljo ali pod nastrešek. Ne zdi se mi pa nujno postaje premakniti drugam, saj tako potnika pripeljemo v samo središče mesta, če se avtobus tu zadrži 10 minut, da odloži potnike, vzame nove in gre naprej, je to tranzitna avtobusna postaja. Glavne garaže pa so izven mesta in nujne potrebe po selitvi ni, če sprejmemo takšno ureditev. To je boljše za same potnike in občane, ker v samem središču mesta pridejo takoj na avtobus.

Kako kot dolgoletni direktor doma starejših občanov Rakičan ocenjujete poskuse politike, da bi uredila dolgotrajno oskrbo?
Dolgotrajna oskrba moramo urediti! Preko skupnosti socialnih zavodov si že dolga leta prizadevamo za to, vemo, da se zakon že 20 let sprejema in večkrat je bil že v parlamentarnih obravnavah. Prejšnja vlada je zakon sprejela, mi smo podali pripombe, svoje videnje. Šli smo do vseh poslanskih skupin, ki so nas želele sprejeti, ogromno je bilo pripomb zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in upokojenskih organizacij. Pričakujem, da se bo zakon spremenil, ali se bo pisal na novo ali bo reformiran obstoječi zakon, pa je odvisno od samega ministra.

So Sobočani močno vpeti v vplivanje o občinskih zadevah, je participativni proračun pri vas uspešnica?
Letos smo po mnogih predlogih participativni proračun uvedli, mislim, da gre za približno 75.000 evrov. Rekel bi, da so to nekakšni začetki, a že prej je obstajalo posredno odločanje občanov, kam bo šel denar preko mestnih četrti in krajevnih skupnosti izven mesta. Neposredno voljeni predstavniki ljudstva tam pripravijo programe na podlagi predlogov občanov. Lokalno samoupravo definirajo trije pojmi – območje, prebivalci in njihove želje!

Kam je šlo omenjenih 75.000 evrov, kaj so si zaželeli ljudje?
Ne gre za velike investicije, to so otroška igrala, športna igrišča, nove klopi, novi koši za smeti. Pred leti sem bil zaposlen na mestni četrti in tam smo te projekte pripravljali, danes po 14 letih dela v DSO-ju še vedno opažam punkte, ki smo jih takrat uredili.

Kako gledate na ustanovitev Pomurske pokrajine? Nekateri pravijo, da je Slovenija za eno samo pokrajino premajhna, drugi pa, da brez pokrajin zamujamo razvojne priložnosti, kdo ima bolj prav?
Predvsem se bomo morali politično odločiti, kaj potrebujemo. Najprej moramo preveriti, kaj nam je prinesel razvoj majhnih občin v Sloveniji, menim, da veliko, ker se je uredila vsa osnovna infrastruktura, zdaj pa se je ta razvoj izpel. Velikokrat, ko mi majhne občine tožijo o težavah, pravim, da bi bilo bolje imeti toliko občin, kot je upravnih enot in toliko volilnih okrajev, potem še pokrajine in je zadeve konec! V nekem trenutku bomo morali resno razmisliti o tem, tudi zato, ker primanjkuje delovne sile, že sedaj imamo trende združevanja občin, v nekaterih občinah imajo celo takšen problem, da sploh nimajo kandidata za župana. Slej ko prej bo prišlo do združevanja, saj se računovodstva, inšpekcijske službe itd. že združujejo. Na pokrajinskem nivoju bi bilo lažje sprejemati odločitve, ki so pomembne za razvoj cele regije. Zdaj smo razdeljeni na 27 občin, sam sem bil večkrat udeležen na teh sestankih, težko je uskladiti vse te želje in težko ugotoviti, za čigavo prioriteto gre, za prioriteto regije ali neke posamezne občine.

Združevanje okoli mestnih občin?
Logično bi bilo, da center pokrajine postane mestna občina: Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Murska Sobota itd. Koliko pokrajin bi sploh radi imeli? To je politična odločitev, ali 12, 14, 16? Ne vem, to mora biti odločitev na ravni cele države. Je pa nobena politika noče sprejeti, ker se bojijo odziva ljudi na volitvah.

Lokalpatriotizem je močen. To, kdo, kam spada, je hitro lahko kamen spotike.
Slovenci smo nadarjeni za delitve na prafaktorje, res talentirani!

Zdi se, da so bitke občin za povprečnine stalnica, denarja pa ni nikoli dovolj. Je Golobova vlada pokazala dovolj posluha?
Zelo aktualna tema, še posebej danes, ko stroški zaradi podražitev energentov izjemno hitro rastejo. Občine morajo prispevati veliko denarja za šolstvo, oskrbo starejših, cene pa rastejo in občina mora dajati vedno več denarja. Če povprečnina ne bo dovolj visoka, tega ne bomo zmogli. Kolikor vem, pogovori še potekajo, mislim, da je denarja dovolj, vprašanje pa je, kako ga razporedimo. Vsak si želi dati čim manj denarja za t. i. stroške in zagotoviti čim več za investicije, ki bodo prinesle nova delovna mesta, dodano vrednost itd. Pri tem ne smemo pozabiti, da je funkcija države in lokalne skupnosti zagotavljati dostojne pogoje za vzgojo otrok, za šolstvo, za starejše. Izredno me veseli, da smo v državi končno spoznali, da je treba za starejše, ki so nam zgradili našo državo, v kateri danes zelo lepo živimo, dobro poskrbeti. Ne pa da bomo človeka, ki je 40 let plačeval davke in prispevke in ustvarjal na kateremkoli področju, pustili ob strani. Tudi čistilka je pomembna, to moramo znati ceniti in tudi vsem tem ljudem zagotoviti dostojno staranje.

Kako zgledno sodelujete na mestnem svetu, je prisotne veliko strankarske levo-desne kregarije, ki jo poznamo z državnega nivoja, kjer se pogosto ne znajo zmeniti o prav ničemer?
Ne, ne zaznavam, da bi se politika z državnega nivoja vpletala v lokalni nivo. Je pa res, da so pred nami volitve, mandat se zaključuje. Prejšnji župan Jevšek se je znal zelo uspešno dogovarjati, ko je bilo kaj pomembnega, in mu je vedno uspelo dobiti soglasje. To je prav, ker lokalno lahko delujemo politično in se zavzemamo za to ali ono, a ko se delajo investicije, ki bodo nekaj prinesle občanom, ne vidim možnosti, da bo ena ali druga opcija glasovala proti. Vsaka investicija bo tukaj ostala, nihče je ne bo dvignil in odnesel od tod. S tega vidika je bilo sodelovanje kar se da kvalitetno, vedno pa bodo nasprotja in kakšna majhna podtikanja, mislim, da brez tega v politiki ne gre.

Zaključiva s pogledom v prihodnost, kakšno Mursko Soboto vidite?
Spomnim se enega od prejšnjih županov, ki je napovedal, kakšna bo Murska čez pet let, koliko več prebivalcev bo tukaj živelo, koliko novih delovnih mest bo, oh in sploh! Potem pa iz tega ni bilo nič. Napovedovati prihodnost je zelo težko, saj vemo, kakšni so demografski kazalniki v Sloveniji in Evropi. Prilagajati se bo treba, ker postajamo družba starejših. Usmeriti se moramo tako, da bomo dali večji poudarek starejšim generacijam, ne na račun zanemarjanja mlajših generacij, temveč predvsem v iskanju priložnosti servisiranja starejših, na tem področju je treba ustvarjati nova delovna mesta. Nekatere države so se v ekonomski krizi po letu 2008 celo usmerjale v socialo, primer je Islandija, in so bistveno lažje izplavale iz krize. Kar se tiče investicij v mestni občini Murska Sobota, je priložnost v nadaljnjem razvoju centra mesta, tu je dokončanje stadiona, na področju kopališča si želimo zgraditi večnamensko športno dvorano in gradnja stanovanj. Tukaj je še vzhodna obvoznica, ki je že bila umeščena v finančni načrt države, pripravlja pa se tudi zahodna obvoznica z novimi trgovskimi centri. V prihodnje nas čaka tudi več investicij za ureditev kanalizacije in vodovoda, saj bo treba postaviti nov sistem, ki bo izredno drag, na volitvah pa se ga prav nič ne vidi. To bo izziv za novega župana in nov mestni svet.