So pa oljkarji in država tik pred začetkom obiranja vendarle dosegli dogovor o odlaganju oljčnih tropin, ki jih je ministrstvo za okolje - nerazumljivo!!! - uvrstilo med nevarne odpadke. Kmetje naj bi jih zato vozili na posebno varovano deponijo. Kot kaže, je država vendarle spoznala zmoto in oljkarji bodo oljčne tropine lahko vrnili naravi.

Najprej o absurdni odločitvi ministrstva, češ da so oljčne tropine nevaren odpadek. Vsa leta do zdaj so jih oljkarji vozili na kmetijska zemljišča, kjer so jih uporabljali kot gnojilo. Letos je država to prepovedala. Ministrstvo za okolje je zahtevalo, da oljkarji - kot »izvirni povzročitelji nevarnih odpadkov« - sami zagotovijo njihovo obdelavo oziroma da jih odložijo na posebej za to zgrajeno deponijo. Sicer grozi fizični osebi do 300 evrov, pravni osebi pa do 30 tisoč evrov kazni! Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška brda, kjer je že osmo leto torklja oziroma oljarna, v kateri stiskajo olje tako slovenski kot italijanski oljkarji, je zaprepaden: "To res ne potrebuje komentarja, to je še eden izmed državnih birokratskih izumov ..."

Tik pred obiranjem vendarle dogovor?
Oljkarji so se seveda dvignili proti državi – in vse kaže, da uspešno. Predstavniki kmetijskega ministrstva in ministrstva za okolje so staknili glave in po zadnjih informacijah vendarle dosegli dogovor. Božidar Slivnjak, predsednik Društva oljkarjev Brda: "Dogovarjamo se, da se naše tropine zdaj začasno lahko skladiščijo na kmetijskih površinah in se potem uporabijo za humus oziroma za gnojilo. Do končne odločitve naj bi prišlo prihodnje leto. Verjamem, da bo zmagal razum in da bo bomo naravi lahko vrnili to, kar je naravnega.« V sosednjih vélikih oljkarskih državah – v Italiji in na Hrvaškem – je odlaganje oljčnih tropin na kmetijska zemljišča povsem logično.

Pridelek prepolovljen že med cvetenjem
Bo pa olja in posledično tropin letos za polovico manj. Elizej Prinčič iz briškega oljkarskega društva: »Vzrok za prepolovljeno letino so predvsem slabe razmere v času cvetenja. Bilo je pretoplo in preveč suho. Oljka je takrat odvrgla cvetove.« Na srečo pozneje ni bilo še dodatnega napada oljčne muhe, tako da se je vsaj pol oljčnikov obdržalo. Za Goriška brda, najbolj severno pokrajino, kjer še uspevajo oljke, to pomeni dobrih 130 ton pridelka. Bo pa izjemno kakovosten, napovedujejo Brici.

Preizkus zrelosti

Za večino, ki dela v oljčniku ne pozna, je zanimiv preizkus zrelosti oljčnega plodu. Jadran Jakončič, ki ima več kot 400 oljčnih dreves, je pokazal: »Oljko obereš, jo stisneš – in če koščica hitro spolzi ven, dobesedno 'frcne', potem je to dokaz, da je oljka pripravljena za obiranje. Zatem izkoščičen oljčni plod še pomencaš med prsti – in če ni čutiti zrnja, hrapavosti, potem je čas za obiranje idealen.« Oljke za vlaganje so v Goriških brdih obirali ta konec tedna, v prihodnjih dneh pa prihaja glavnina oljčne trgatve.

Torklja v vinski kleti na Dobrovem
Brici vse oljke stisnejo v oljarni v Vinski kleti Goriška brda na Dobrovem. Silvan Peršolja, direktor briške vinske zadružne kleti: »Oljarna je pri nas že osmo leto. Zavedamo se namreč, da gre tu za idealen dvojec, Oljčno olje in briška rebula oziroma naše vino – to je odlična kombinacija.« Na Dobrovo prihajajo stiskat pridelek oljkarji z obeh strani meje. Lani jih je bila kar polovica iz sosednjih Brd oziroma Colia in Furlanije. Oljarna v vinski kleti ima zmogljivost 1.200 kilogramov na uro. Tamkajšnja torklja je tristopenjska. Najmanjša količina oljk za samostojno predelavo je vsaj 150 kilogramov. Telefonska številka za dogovor za stiskanje oljk na Dobrovem je 031 200 197, torklja je odprta od 8.00 do 20.00.

Po sadike oljk morajo k sosedom
V Goriških brdih je zasajenih 30 tisoč oljk na sto hektarjih. Malo … V društvu briških oljkarjev se sicer trudijo, da bi bilo oljčnih gajev na terasastih briških gričih čim več. Ne smemo namreč pozabiti, da so oljčniki po usodni pozebi leta 1929 v Brdih skorajda izginili. Elizej Prinčič, znan briški oljkar, pa opozarja: »Trudimo se, obujamo naši avtohtoni briški oljki, kot sta črnica in drobnica – vendar pri nas sadnega materiala ne moremo dobiti. Zato smo se povezali s trsničarji v Veroni - in tako nam Italijani razvijajo naše sadike.« Jadran Jakončič, dobitnik več najžlahtnejših medalj na mednarodnih ocenjevanjih oljčnega olja, dodaja: »Hotel sem zasaditi čim več naših dveh avtohtonih oljk, črnice in drobnice. Ni šlo drugače, kot da sem se prek našega oljkarskega društva povezal z Italijani. Obe avtohtoni briški sorti smo dali razmnožit v Italijo, v Verono – po dveh letih sem jih šel iskat in posadil doma, v Brdih.« Elizej Prinčič ob tem še opozarja: »Nujno potrebujemo domačo trsnico za oljke. Tudi zaradi zaščite pred vdorom raznih bolezni. Vemo, da v južni Italiji pustoši bakterijski ožig, bolezen pa se najlažje prenaša prek sadilnega materiala. Poznamo zgodbo o kostanju in kostanjevi šiškarici. Ker doma ne morejo, naši ljudje pač kupujejo vse sorte oljk v Italiji in mimogrede lahko prinesejo k nam kužni material!«

S sosedi skupni evropski projekti
Skupaj s sosedi, Italijani, briški oljkarji izvajajo uspešne evropske projekte. Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko: »Dva projekta – 'Uelje ' in' Uelje 2' smo že speljali. Vsak je vreden po milijon evrov – pol za našo in polovica za italijansko stran. Tu je šlo za obujanje in promocijo avtohtonih briških sort oljk, za sadni material, za izobraževanja … Kupili smo dve oljarni – na Dobrovem in v Biotehniški šoli v Šempetru. Zdaj kandidiramo s projektom 'Uelje 3', s katerim želimo postaviti 'Briško oljčno pot' in 'Goriški oljkarski center', ki bo v Brdih, na Dobrovem. Pripravljamo tudi skupne oljčne projekte z Avstrijci.«

Lastna cena olja višja od prodajne
Brici so skupaj s sosedi, Italijani, izračunali tudi lastno ceno briškega oljčnega olja. Božidar Slivnjak, predsednik Društva oljkarjev Brda: »Bili smo presenečeni, ko so nam kmetijski strokovnjaki iz Italije povedali našo ceno oljčnega olja. Lastna cena je kar 21 evrov za liter! Toliko truda je vloženega v vsak liter našega oljčnega olja. Ker pa se zavedamo, da bi bilo to za vse naše kupce – preveč, naše olje prodajamo po 15 evrov za liter.« Seveda je briškega oljčnega olja še vedno premalo za vse, ki bi ga želeli v Brdih kupiti. Tudi na vsem Primorskem ga pridelajo premalo za slovenske potrebe. Čeprav v povprečju v Sloveniji popijemo (samo) en liter oljčnega olja na prebivalca na leto.