Mussolini je bil do konca leta 1924 imenovan za častnega občana večine italijanskih občin. Po letu 1944 so mu številne občine ta naziv odvzele, ne pa vse. Foto: EPA
Mussolini je bil do konca leta 1924 imenovan za častnega občana večine italijanskih občin. Po letu 1944 so mu številne občine ta naziv odvzele, ne pa vse. Foto: EPA

Višji arhivist koprskega pokrajinskega arhiva Matej Muženič je že oktobra v Primorskih novicah razkril, da je bil Benitu Mussoliniju podeljen naziv častnega občana Pirana. Kot je sporočil zdaj, tudi po dodatnem iskanju podatkov v arhivu niso našli akta, s katerim bi bil ta naziv preklican. To bi pomenilo, da je fašistični voditelj uradno še vedno častni občan Pirana.

Muženič ob tem poudarja, je treba upoštevati zgodovinski kontekst, v katerem se je podelitev naziva zgodila. "Naša ozemlja so pripadla Italiji, fašizem je bil v razmahu, italijansko govoreče prebivalstvo je prevladovalo, zato ne preseneča, da so vse elitne osebnosti javnega življenja to podelitev naziva podprle. Tu je seveda šlo za italijansko govoreče," je povedal.

Ob postopku podelitve naziva so namreč takratni pobudniki odločitev označili kot plebiscitarno odločitev, ki naj bi jo podprli vsi prebivalci mesta. Da so to odločitev dodatno podprli, so predložili pismo iz leta 1923, pod katerega so se podpisali številni ugledni meščani.

Mussolini še vedno častni občan tako Gorice kot Trsta

Sorodna novica V Gorici občinski svetniki niso podprli odvzema naziva častni občan Benitu Mussoliniju

Mussolini je bil sicer po navedbah časopisa Večer do konca leta 1924 imenovan za častnega občana večine italijanskih občin, skupaj naj bi jih bilo kar 6694. Prva občina, ki mu je še pred koncem druge svetovne vojne preklicala častni naziv, je bil konec aprila 1944 Neapelj, istega leta je sledila Matera, v prihodnjih letih pa še številne druge občine.

Trst tudi 100 let po podelitvi naziva tega še ni preklical, v Gorici pa je poskus pretekli teden spodletel, saj predloga o odvzemu naziva občinski svetniki niso potrdili, kar je sprožilo številne izraze ogorčenja in skrbi, tudi v Sloveniji. Muženič je poudarila, da je pomemben moralni vidik odločitve, da se takšni nazivi odvzamejo, pa čeprav posmrtno.