Namesto junija so sol začeli žeti šele zdaj, kar pomeni, da imajo okoli mesec dni zamude. Solinarska sezona bo zato krajša in verjetno bodo pridelali manj soli kot v povprečni sezoni.

Za točnejšo oceno sezone je sicer še prezgodaj, je ob tem še povedal Godnič: "Veliko bo odvisno od tega, kakšna bosta konec julija in avgust." Sicer imajo dovolj slanice, tako da bodo, če bodo sledili vremensko lepi dnevi, lahko sol nemoteno pobirali.

Ob še eni vremensko negotovi sezoni je direktor družbe Soline pojasnil, da pri sami gospodarski dejavnosti pridelave soli niso upravičeni do nobene državne pomoči, je pa država pomagala pri zagotovitvi zaščite pred visokimi vodami. Potem ko so bile Sečoveljske soline leta 2010 popolnoma poplavljene, je bila, delno tudi z evropskimi sredstvi, izvedena sanacija, "tako da so danes soline bistveno varnejše pred visokimi vodami, kot so bile leta 2010".

Sicer pa Godnič opozarja na posledice spreminjanja podnebja. Po eni strani se morje neprestano viša, kar je še posebej občutno v zadnjih 60 letih, to pa ima za posledico višje oseke. Po drugi strani pa so deževja čedalje intenzivnejša ‒ ko dežuje, dežuje več dni zapored, tudi količina padavin je večja.

Ker so soline zaprt sistem, oboje prispeva k temu, da se vanje natečejo ogromne količine sladke vode. Če so solna polja v preteklosti lahko izpraznili sladke vode v dveh, treh dneh, imajo zdaj s tem večje težave. To pa ne le škodi flori in favni, ampak krajša pridelovalno sezono, je opozoril Godnič.