Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je problematiko obravnavala na pobudo državnega svetnika, župana Občine Naklo Ivana Megliča. Ta je pojasnil, da si v Civilni iniciativi proti rušenju vasi Orehek in šolske lipe želijo temeljito razpravo in soočenje mnenj s pripravljavci načrtovane nadgradnje železniške proge, ki naj bi potekala skozi vas in zahtevala rušenje 33 objektov. Radi bi, da jim snovalci državnega prostorskega načrta prisluhnejo in v največji mogoči meri njihova stališča tudi upoštevajo.

Sorodna novica Načrtovalci mirijo krajane Orehka, da so na mizi tri različice trase nove železnice

Predstavnik civilne iniciative Luka Bertoncelj je poudaril, da nasprotujejo rušitvi objektov, saj vedo, da je mogoča tudi drugačna različica proge mimo Orehka. Ob tem je opozoril, da bi v primeru izgradnje proge skozi vas šlo za eno večjih rušenj v zgodovini Slovenije za potrebe širjenja železniške infrastrukture. Prepričan je tudi, da omenjena trasa nima niti pravne niti strokovne podlage. "Gre za uničujoč in popolnoma neprimeren poseg," je poudaril.

Podobno stališče ima predsednik Krajevne skupnosti Orehek - Drulovka Anže Tršan, ki je predstavil, "kakšne zablode se dogajajo na infrastrukturnih projektih v Sloveniji in kako država vodi take projekte". Opozoril je, da krajani sploh niso bili obveščeni o tem, da se pripravlja tako hud poseg v prostor. Kot je poudaril Tršan, je priprava načrtov potekala v tajnosti.

Ne prepričajo ga trditve, da je v igri več različnih variant, saj dejansko, kot je navedel Tršan, načrti obstajajo zgolj za nadgradnjo proge na obstoječi trasi in pa za novo traso skozi Orehek. Medtem pa obstaja veliko boljša različica, ki bi jo vsi podprli, in sicer varianta Labore, ki bi potekala po predoru pod Ljubljansko cesto. Ta je tehnično najboljša, je pa res nekoliko dražja, je pojasnil Tršan, ki je prepričan, da trasa skozi Orehek ne zdrži nobene resne strokovne presoje.

Jurkovič: Izbrali bomo najboljšo različico

Predstavniki direkcije za infrastrukturo so očitke in tudi nekatere informacije, s katerimi operirajo krajani, znova zanikali, podobno kot že na predstavitvi 12. aprila v Kranju. "Žalosti me, da ne dovolimo stroki, da opravi svoje delo do konca," je povedal Dejan Jurkovič z direkcije. Zagotovil je, da je postopek umeščanja v prostor predpisan z zakonom in da ekipa strokovnjakov še ni predlagala končne rešitve.

"Konec tega tedna bo izdelan elaborat in takrat bomo povedali, katera rešitev bo z naše strani predlagana," je napovedal. Ob tem je poudaril, da niso nikdar rekli, da bodo ubrali najcenejšo varianto, temveč bodo izbrali najboljšo, kar se ocenjuje z različnih vidikov, med drugim tudi z ekonomskega vidika in vidika družbene sprejemljivosti.

Kot je dejal Jurkovič, pritiski civilne iniciative in krajanov ter današnja razprava ne smejo vplivati na strokovno odločitev, saj sicer ne bo več stroka tista, ki bo postavljala trase, temveč bo to delala politika. Zagotovil pa je, da se elaborat z vsemi štirimi mogočimi variantami pripravlja že dalj časa. "Trenutno izbrane variante še ni. Jeseni bo javna razgrnitev predloga državnega prostorskega načrta. Takrat bomo prišli pred ljudi in povedali, katero varianto izbiramo in zakaj," je dejal Jurkovič.

Na podlagi tega je državni svetnik, žirovniški župan Leopold Pogačar ocenil, da bi bilo najbolje, da se razprava o tej problematiki opravi takrat, ko bo trasa znana. "Ne moremo se svetniki zdaj opredeljevati, ko bomo imeli vse podatke, pa bo tudi DS izrekel svoje stališče," je dejal Pogačar.

Tršan je medtem komisiji predlagal, da bi sprejela sklep, na podlagi katerega bi priporočila državnemu svetu, državnemu zboru in vladi, naj progo umešča v prostor v skladu z veljavnimi zakoni in strategijami. V primeru, da bi proga segala zunaj obstoječe proge, pa bi predlagali, da se preučijo različice, ki najmanj invazivno posegajo v kraj Orehek, in da se posledično opusti varianta proge skozi vas ter da se skrbno preuči pobuda za umestitev proge pod Ljubljansko cesto.

Komisija je na koncu soglasno sprejela sklep, s katerim predlaga, da državne institucije v proces načrtovanja in umeščanja proge čim prej vključijo tudi predstavnike prizadetega območja, in sicer tako krajevne skupnosti kot civilne iniciative, saj je sprotno usklajevanje sprejemljivosti variantnih rešitev ključnega pomena za doseganje višje stopnje soglasja. Pri tem je pomembno pravočasno obveščanje prizadetega območja o proučevanih in izbranih prostorskih rešitvah, so sklenili člani komisije.