V krški občini se končuje javna razgrnitev za sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta Gmajna 3, ki obsega skoraj sedem hektarov, na katerem želi odvetnik Iztok Starc postaviti naselje 60 stanovanjskih hiš. Ker na tem območju že več desetletij živijo Romi, ki so si pred leti na črno postavili zidane hiše, so ti seveda ogorčeni. Z novim lastnikom, ki je to zemljišče kupil od denacionalizacijskega upravičenca, pa Romi po šestih letih ne najdejo rešitve za preselitev, občina in država pa v tem času tudi nista ničesar ukrenili.

Predlog občinskega prostorskega načrta predvideva, da bi se gradnja opravila v dveh delih, najprej 23, potem pa še 37 stanovanjskih hiš. Seveda pa bo morala občina prej urediti tudi infrastrukturo. O prostorskem načrtu, ki ga bo moral potrditi še občinski svet, Simona Lubšina, vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja občine Krško, pravi: »Naselje naj bi se gradilo v dveh fazah. Najprej na delu ozemlja, desno od ceste proti Volovniku, kjer bi bilo nekaj manj hiš. Druga faza pa bo nekoliko zahtevnejša, tudi več objektov je na tem območju predvidenih, se pravi na zahodnem delu ceste. Vendar pa bo tam pozidava možna ob predhodni gradnji dela obvozne ceste in pa ob preselitvi prebivalcev, za katere pač vemo, da na tem območju danes bivajo.«

Tam zdaj v osmih hišah živi kar 42 Romov, ki seveda denarja za postavitev novih hiš nimajo, še manj parcel, na katerih bi jih lahko postavili. Zato se sprašujejo, ali bodo morali tako kot nekoč spet živeti v šotorih. Eden od njih je Moran Jurkovič, sicer tudi občinski romski svetnik, ki v strahu pravi: »Ni dobro, da predlagatelji tega prostorskega dokumenta niso upoštevali, da mi tu živimo, in to že vrsto let. In jaz mislim, da bi občina sama morala prevzeti stvari v svoje roke, nas preseliti ali ponuditi kakšno drugo možnost. Po toliko letih, ko živimo tukaj, pa smo prepričani, da bi morali to zemljišče že posestvovati in postati lastniki. Ta zemlja je dejansko že naša, saj so zanjo delali naši dedje, garali so za to, da smo ta kos zemlje pridobili. Res pa je, da to ni nikjer zapisano.«

Romi živijo tu brez elektrike in kanalizacije in v slogi s krajani Leskovca. Zato si seveda ne želijo oditi. Eden odizmed prebivalcev tega naselja Roman Kovačič potarna: »Sami ne vemo, kaj nam sploh ponujajo. Dol v Kerinov Grm ne bi radi šli, jih je že preveč in se z njimi ne razumemo najbolje. Tam ne moreš živeti, raje bi ostali tukaj, ko smo že navajeni in se dobro razumemo s krajani. Tu smo že več kot 70 let, vsaj mislim tako.«

Na občini zatrjujejo, da legalizacija tega naselja ne pride v poštev, zavedajo pa se tudi, da bo v obstoječih romskih naseljih Kerinov Grm in Drnovo že kmalu zmanjkalo parcel. Tega zaveda tudi Ana Nuša Somrak, podžupanja občine Krško, ki pojasnuje: »Mi smo strategijo o Romih pred leti že sprejeli in jo začeli reševati. Takrat je prevladalo, da bo samo eno romsko naselje Kerinov Grm. Skozi teh 15 let so se seveda stvari spremenile, tako na terenu kot tudi v razmišljanju, tako Romov kot drugega prebivalstva. Tako bomo imeli zdaj na klopeh spet to romsko strategijo. Reševati bo treba konkretno, kajti OPPN je pred vrati in tudi občinski svet se mora do njega opredeliti.«

Po mnenju predstavniki Romov, ki so se pred dnevi zbrali na Lokah, kapital ne bi smel imeti prednosti pred ljudmi, ki že desetletja živijo na tem območju in je že 30 let opredeljeno kot zazidljivo. Zato Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije, predlaga: »Najlažja rešitev in tudi demokratična rešitev v tej smeri bi bila, da se obstoječi objekti, ki so danes nelegalna gradnja, legalizirajo in se v tem primeru zagotovi osnovna komunalna infrastruktura za življenje v tem naselju.« V krajevni skupnosti Leskovec pri Krškem temu ne nasprotujejo, saj z Romi iz tega naselja nimajo nobenih težav. Jože Olovec, predsednik KS Leskovec pri Krškem, o tem pravi: »Prepričani smo, da moramo najprej urediti problematiko teh krajanov, ki tu živijo, in pri tem naj občina v skladu s sklepom občinskega sveta nastopi kot mediator. Šele potem, ko se ta problematika uredi, pa smo pripravljeni podpreti tudi ureditev novega naselja. To je zaradi nas lahko tudi romsko naselje, če se bo občina tako odločila.« Kako se bo, je težko predvideti. Vsekakor pa bo morala k reševanju te problematike pristopiti tudi država, ki že vrsto let ni za komunalno opremljanje romskih naselij in njihovo legalizacijo namenila niti evra.

Goran Rovan, TV Slovenija