Z Romi se je prvič seznanila med študijem socialne pedagogike. Takrat je Olja Mirkovič med iskanjem načina za izvedbo svojega projekta prišla v stik z DZMP-jem. "V vse naše projekte vključujemo tudi Rome, saj si prizadevamo za povezanost med ljudmi," pravi Rostoharjeva, ki ugotavlja, da nevidna črta med Romi in večinskim prebivalstvom še vedno obstaja, vendar si v društvu prizadevajo, da bi se postopno izbrisala.

Njen najljubši projekt s čustvenega vidika je bilo delo z Martino Hudorovič, s katero je delala v društvu in šoli. Zanjo je pomembno, da so Romi dejavni, da oblikujejo in uresničujejo svoje lastne pobude.
Predstavljanje pozitivnih vzornikov
DZMP Krško med drugim izvaja projekt Promotorji medkulturnega dialoga. Po besedah Rostoharjeve so tovrstni promotorji potrebni, ker omogočajo odkrivanje pozitivnih vzornikov v romski skupnosti. Tako namreč Romi sami vidijo, da lahko njihovim rojakom uspe v življenju. Njihovo poslanstvo je tudi spodbujanje spoznavanja življenja Romov in večinskih prebivalcev.

Usposabljanje 15 promotorjev medkulturnega dialoga je trajalo 15 mesecev. Pridobljeno znanje in veščine bodo lahko uporabili za izvajanje delavnic, denimo o romski kulturi, ter odgovarjanje na vprašanja, povezana z romsko tematiko. "Najbolj izzivalna tema v okviru projekta je bila spolnost, ki je v obeh kulturah tabu, vendar smo se lahko znotraj varne skupine bolj odprto pogovorili tudi o njej," dodaja Rostoharjeva.
Pri svojem delu v šoli opaža, da se v odnosu do Romov spreminjata razmišljanje učiteljev in zakonodaja. Toda priznava, da "bomo morali narediti še veliko korakov za premostitev ovir v odnosih med Romi in neromskim prebivalstvom". "Trenutno je največja ovira, ki preprečuje uspešnost osnovnošolskih Romov, ustvarjanje pasivne drže prejemnikov denarne socialne pomoči, saj jih slednja odvrača od prizadevanj za boljše življenje družine in s tem tudi otrok." Po njenem mnenju je rešitev v bolj premišljenem dodeljevanju pomoči in aktiviranju mladih za družbenokoristno delovanje.
Bogdan Miklič