V četrtek se je končal 52. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, na katerem se niso izognili trenutno najbolj aktualnim težavi na evropskem agroživilskem trgu - ruskemu embargu.

Ta težave povzroča predvsem sadjarjem. Boštjan Kozole iz krškega Evrosada pojasnjuje: "Sam začetek novega leta je bil dober, zdaj pa že prihajajo špekulacije zaradi zapore in ponudbe iz Poljske, zato smo se odločili v zborici kmetijskih in živilskih podjetij, da začnemo spontano, po vzoru nekaterih drugih držav, kampanjo Jejmo slovenska jabolka."

Franci Štampar z Biotehniške fakultete v Ljubljani pa dodaja: "Če bi vsi Slovenci pojedli vsak teden samo eno jabolko več, potem težav za nas ni, vse lahko jemo sami, mislim, da bo veliko večji problem, da bodo jabolka prišla od drugod."

Na Poljskem, ki je v zadnjih letih postala pomembna pridelovalka jabolk v Evropi, letos pričakujejo rekordno letino: okoli tri milijone ton in pol jabolk. Če bodo preplavile evropski trg, ker ne smejo v Rusijo, bodo cene še padle. "Nizke cene pomenijo v trgovinah zelo slabo kakovost, potem se kupuje še manj jabolk, kot bi se kupovalo, če bi bila normalna kakovost," opozarja Štampar.

Embargo ogroža tudi druge
Ruski embargo sicer ogroža tudi druge sektorje. Tatjana Zagorc iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju je prepričana, da lahko ukrepi, ki jih je EU pripravil za sektor sadja in za mleko, meso, žito, delno ublažijo položaj na trgu, pri čemer pa poudarja: "Vendar pa si v veliki meri lahko pomagamo sami."

Celotni slovenski izvoz v Rusijo sicer ni velik, okoli 10 milijonov evrov. Negotovost pa ostaja, saj si nihče ne upa napovedati, ali gre za kratko- ali dolgoročni ukrep ruske politike.