"Pri praznovanju te pomembne obletnice smo se povezali s posamezniki, društvi, klubi in institucijami, skratka z vsemi, ki jim mesto nekaj pomeni in ki bi želeli sodelovati pri praznovanju te pomembne obletnice," je povedal župan Matej Arčon. "Zato smo oktobra lani objavili javno povabilo k sodelovanju. Prejeli smo prek 100 različnih predlogov, ki segajo na različna področja: od zgodovine, glasbe, likovnega in literarnega ustvarjanja, domoznanstva, arhitekture, filmske umetnosti, fotografije, turizma, ekologije, športa ipd. Med predlogi so se znašli tudi strip o Novi Gorici in novi grafiti."

To mesto me je oblikovalo v mnogočem, predvsem pa v tem elementarnem pogledu na svet, v oddaji pove novinar, publicist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič. "Od malega sem bil soočen s tem, da ima svet dve barvi, dva jezika, dve kulturi, dve resnici, mogoče tudi dva boga, in vmes je meja. Zato je bila Nova Gorica fantastično okolje za odraščanje in za intelektualno formacijo. Če bi bil od kod drugod, ne bi mislil tako, kot mislim, ne bi imel dvomov, ali je ta resnica, ki jo slišim, edina, ker vem, da mora obstajati še druga. Ni pa nujno, da je ta nasprotna, lahko je samo drugače intonirana."

Nastajanje novega mesta je doživljal na poseben način. »Rojen sem bil leta 1954, in ko sem se rodil, je to mesto že obstajalo. Obstajalo je tako, da je nastajalo. Bilo je veliko gradbišče, polno buldožerjev, bencinskih sodov, kjer se je kuhal katran, delavcev, ki so kopali in rili po zemlji. Prizor, mislim, da je eden prvih, ki se ga spomnim, je ta, kako so buldožerji kopali med Delpinovo ulico in avtobusno postajo. Iz zemlje so rinile krste, ker je bilo tam pokopališče. Zame je bil to prizor kot iz ameriške grozljivke, The night of teh living dead, ko zombiji prihajajo iz zemlje. Stroji so odpirali krste, ven so silili ljudje in potem so delavci odganjali mularijo. To kar naenkrat izgine in tam nastane moderno mesto. Mislim, da takšni prizori niso običajni med odraščanjem.«

Kaj loči Novo Gorico od celinske Slovenije? Pregovorna odprtost Primorcev? Milharčič se s tem ne strinja.

"To o večji odprtosti se mi zdi mit. Med slovenskimi pisatelji je najlepše pisal Ciril Kosmač. Največji poet našega časa pa je bil Srečko Kosovel. Oba sta zavedanje lepote prenesla v svoja dela. Ko jaz pišem, mi ta lepota veliko pomeni. In ta občutek o lahkotnem veselju in sreči se mi zdi, da zaznamuje Goričane. V smislu, da površna sreča več velja kot zelo globoko trpljenje (smeh), in to se mi zdi, da loči Novo Gorico od celinske Slovenije."