S slovesnim odprtjem se je v Krškem začel tretji sadjarski kongres z mednarodno udeležbo. Tega na štiri leta pripravljata katedra za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete in Strokovno sadjarsko društvo Slovenije. Trajal bo tri dni, na njem pa bodo predstavili kar 40 referatov in predavanj o novostih v pridelavi sadja in izkušnjah, do katerih so prišli tuji in domači strokovnjaki.

Ob kongresu bodo pripravili tudi vrsto kulturnih in strokovnih dogodkov ter predstavitev. Danes zvečer bodo v veliki dvorani krškega kulturnega doma pripravili slavnostno akademijo z naslovom Tafeljček, jutri strokovno ekskurzijo, v petek pa okroglo mizo, na kateri bo tudi minister za kmetijstvo Franc Bogovič, ki bo odgovoril na aktualna vprašanja s področja sadjarstva. Kongres se bo zaključil v petek zvečer s podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim v tej panogi.

Sadjarji ne pričakujejo velikih sprememb
Predsednica Strokovnega sadjarskega društva Slovenije dr. Metka Hudina je ob odprtju poudarila, da ni naključje, da je že tretji kongres v Posavju, saj je ta regija ena od treh največjih v Sloveniji. Kongres po njenem prinaša vrsto novosti in izkušenj, tudi pri integrirani sadjarski pridelavi. Prav tako naj bi se udeleženci, pričakujejo jih več kot sto, seznanili s težavami pri pridelavi sadja, kot so suša, namakanje in obramba pred točo.

Dr. Martina Bavec, direktorica direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa je sadjarje seznanila, da v prihodnje v tej panogi ne bo bistvenih novosti. Več denarja bo treba poiskati v programih za urejanje podeželja, prav tako v okoljskih in podnebnih ukrepih, za katere EU namenja več denarja. Pomemben poudarek je tudi na prenosu znanja in inovativnosti.

Slovenija je na področju sadjarstvo samooskrbna in celo izvaža svoje tržne presežke, za to je treba tu iskati nove priložnosti za razvoj, prav tako pa tudi v ekološki pridelavi, katere prednosti mnogi še niso spoznali. Posavje je v ekološki pridelavi sadja v prednosti, saj se tu pridela največ tega sadja pri nas.

Slovenski sadjarji imajo vrsto predlogov
Kljub temu da ne bo bistvenih sprememb, pa sadjarji vseeno opozarjajo na določene ukrepe in podajajo svoje predloge za izboljšanje svojega položaja. Tako med drugim zatrjujejo, da je glede na prizadetost slovenskega sadjarstva treba za sektor ju sadjarstva nameniti 7,5 mlijona evrov za sofinanciranje zavarovalnih premij, in predlagajo zvišanje najvišjih zavarovalnih vsot in znižanje odbitne franšize. Predlagajo tudi, da se zaradi vse pogostejših viharjev vpelje možnost zavarovanja protitočnih sistemov.

Ker so zaradi finančne izčrpanosti (toča, pozeba, suša) določeni sadjarji na robu preživetja, je po njihovem mnenju treba zagotoviti dostop do ugodnih posojil, ki bi omogočila sredstva za obnovo.

Zahtevajo tudi znižanje zahtev pri pridobivanju soglasij za namakanje in to, da se postopki pridobitve teh dovoljenj poenostavijo, saj v Sloveniji dodatno težavo predstavlja že oviranje denacionalizacijskih upravičencev. Zato zahtevajo, da se v razpis za ukrep 125 vključijo mali namakalni sistemi.

Zavzemajo se še, da naslednje leto kvota tujih delavcev za sezonsko delo v kmetijstvu ostane enaka, kajti ukinitev oziroma zmanjšanje ne bo pripomoglo k izboljšanju brezposelnosti. Glede na pomen sadja in zelenjave ter podpovprečne porabe le-te pri nas, pa je treba zagotoviti sredstva za promocijo sadja in zelenjave po principu vinarjev.

Za MMC Goran Rovan