Zero Waste je mednarodna pobuda, ki pomeni "oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da zmanjša prostornino in toksičnost odpadkov, ohranja in predela vse materiale in se jih ne sežiga niti ne odlaga", piše na spletni strani slovenskega dela projekta. Nosilec pri nas je Društvo ekologi brez meja, odgovorno tudi za projekt Očistimo Slovenijo.

V projektu so udeležene slovenske občine Bled, Gorje, Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer, Ljubljana pa je prva evropska Zero Waste prestolnica.

Cilj vodi družbo v spremembo življenjskega sloga s posnemanjem trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. "Zero Waste zahteva spremenjen način razmišljanja," so poudarili pri organizaciji Umanotera.

Da je treba obstoječi način razmišljanja "podreti", pravi tudi župan pravkar pridružene občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek, in nov način prenesti tudi na občane. Prepričan je, da bodo skupaj z javnim komunalnim podjetjem projekt v celoti izpeljali in se čez nekaj let čudili današnjim količinam odpadkov v primerjavi s tistimi, ki jih bodo kopičili takrat, je poročala Slovenska tiskovna agencija.

Občina in Komunala Slovenske Konjice sta podpisali prostovoljno zavezo, da "pričenjata postopek sprejemanja prostovoljne zaveze, s katero imata namen postati skupnost na poti do družbe brez odpadkov".

Visok delež ločenih odpadkov
Po besedah direktorja komunalega podjetja Franca Dovra bodo v primerjavi z nekaterimi lokalnimi skupnostmi projekt začeli z razmeroma visoke ravni, saj so v letu 2015 dosegli skoraj 71-odstotni delež ločenega zbiranja odpadkov. Lani so zbrali 286 kilogramov ločenih in 84 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca, kar pomeni, da so nekatere občine, ki so že nekaj časa vključene v projekt, imele celo slabše rezultate.

"Kmalu bomo pripravili uvodno delavnico, kjer nas bodo usmerili predstavniki društva Ekologi brez meja, ki vodijo projekt. Takoj zatem pa bomo začeli aktivnosti za ozaveščanje širše javnosti, da se pridruži projektu," je napovedal Dover in dodal, da bodo takoj zatem pripravili posnetek stanja in sestavili svoje zaveze in za to potrebne ukrepe do leta 2030.

Menjava besedišča: odpadek je surovina
Ob tem je še razkril, da sami besedo odpadek vse bolj dajejo na stranski tir in vse bolj uporabljajo besedo surovina, prav tako delavcem v podjetju večkrat poudari, da niso več smetarji, pač pa okoljski aktivisti. Največji izziv jim bo v prihodnjih letih predstavljalo izboljšanje razmer na skupnih odjemnih mestih pri večstanovanjskih objektih, kjer je ločevanje še vedno najslabše.

"Mi ne pišemo glob, ima pa to možnost občinsko redarstvo. Zdi se nam namreč nepošteno do vseh drugih, ki se držijo pravil, slednje pa bomo skušali na neki način tudi simbolično spodbuditi, naj tako nadaljujejo," je dejal Dover in dodal, da je eden izmed pomembnih končnih ciljev tudi zniževanje stroškov na položnicah občanov.

Zgojznikova: To ni kaznovanje
Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik je poudarila, da pri konceptu ne gre predvsem za kaznovalno politiko, ampak za obrnjeno logiko. Vsak občan mora namreč po njenem mnenju začeti prepoznavati svoj prispevek k temu, da bo bivanje vseh lažje in boljše. Ne nazadnje se prek centrov ponovne uporabe, višje stopnje recikliranja in podobnih projektov ustvarjajo tudi nova delovna mesta, je še dodala po poročanju STA.