V zadnjih desetih letih se odliv dijakov giblje med 32 in 35 odstotki vpisne generacije.

V Posavju že vrsto let ugotavljajo, da se vse več tistih, ki končajo osnovno šolo, ne vpiše v domače srednje šole, kjer delujejo zdaj zgolj tri srednje šole, ampak zunaj regije. Prepričani so, da to siromaši regijo, saj se tako mladi težje vračajo nazaj. Da odhajajo drugam, pa je krivda predvsem v tem, da v posavskih šolah nimajo dovolj izobraževalnih programov. Novih ni zgolj zato, ker odgovorni zatrjujejo, da je izobraževalna ponudba v Sloveniji več kod zadostna, s čimer pa ohranjajo neenakopraven položaj posavske mladine.

Da bi se vsaj delno izboljšala izobraževalna ponudba, so vse posavske srednje šole ministrstvu za šolstvo predlagale uvedbo vrsto izobraževalnih programov, vendar brez pravega uspeha. Samo na brežiški ekonomski in trgovski šoli so skušali v zadnjih letih pridobiti več novih programov, dobili so zgolj enega – logistični tehnik. Neuspešni pa so bili pri vseh drugih: ekonomski tehnik, športni oddelek, ekonomska gimnazija, turistični tehnik, tehnik zdravstvene nege, medijski tehnik, aranžerski tehnik, predšolska vzgoja. Za nekatere so se potegovali tudi večkrat.

Na posavskih srednjih šolah so prepričani, da izobraževalna ponudba ni zadostna, zato so posavski srednješolci diskriminirani. Martin Šoško, ravnatelj Ekonomske in trgovske šole Brežice, navaja: "Po podatkih Statističnega urada RS se je v šolskem letu 2011/12 v vseh letnikih srednje šole od 2.916 posavskih srednješolcev zunaj regije izobraževalo 1.295 dijakov, kar je blizu polovice (44,4 %) posavske dijaške populacije. V tem izračunu niso zajeti dijaki občine Bistrica ob Sotli. In če bi upoštevali tudi te, je rezultat še neugodnejši: od 2.972 se jih je zunaj regije šolalo 1.341, kar je kar 45,12 %." Šoško meni, da je tako, ker je premalo izobraževalnih programov, še posebej za dekleta. V Posavju premorejo le 19 izobraževalnih programov, glede na število prebivalcev pa bi jih morali imeti v primerjavi s sosednjimi regijami kar 27 oziroma 36. Čeprav imajo po njegovem mnenju v Posavju vse pogoje za izvajanje teh programov, je bil njihov poskus pridobiti jih v ta prostor doslej neuspešen.

Alenka Žuraj Balog, direktorica Šolskega centra Krško-Sevnica, vidi diskriminatorno prakso tudi drugje: "So tudi programi, ki nam jih je na naši šoli uspelo pridobiti v zadnjih letih in so uspešno zaštartali, vendar so se nato manj uspešno končali, saj so kmalu po tistem, ko je naša regija program pridobila nov program, tega pridobili tudi sosednji kraji. In to je pa seveda dvomljiva politika tistega, ki o tem odloča." Rezultanta vseh teh ugotovitev je po mnenju učiteljev v posavskih srednjih šolah nedvoumna: srednješolska mladina statistične regije spodnje Posavje ima zaradi neustrezne mreže šol neprimerno slabše možnosti izobraževanja od svojih vrstnikov v drugih slovenskih regijah. Ker sodi dostopnost izobraževanja med človekove pravice po mednarodnih dokumentih, ki jih priznava tudi Republika Slovenija (npr. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966), so Posavci prepričani, da bi bilo nujno, da se diskriminiranost posavske mladine v pogledu izobraževalne ponudbe v regiji čim prej vsaj ublaži, če že ne v celoti odpravi.

Za MMC Goran Rovan