Kostanjeviški jamarji hitijo z deli, da bi jamo ponovno odprli za obiskovalce. Foto: Goran Rovan
Kostanjeviški jamarji hitijo z deli, da bi jamo ponovno odprli za obiskovalce. Foto: Goran Rovan
Jamarjem so na pomoč priskočili tudi pripadniki Slovenske vojske. Foto: Goran Rovan
Sanacija kostanjeviške jame

Glavnina del je zdaj že opravljenih, tako da bi bila lahko Kostanjeviška jama sredi aprila spet odprta za obiskovalce.

Lansko septembrsko neurje je veliko škode povzročilo tudi v kostanjeviški jami. Zaradi obilnih padavin je iz jame odneslo veliko skal, pred jamo pa dostopno pot in del hriba, po kateri je bila ta speljana. Poškodovani sta bili tudi jamarski dom in še bolj brunarica, kjer pobirajo vstopnino. Zato se kostanjeviški jamarji z veliko udarniškimi urami že nekaj časa trudijo, da bi sredi aprila jamo ponovno odprli za obiskovalce, saj jim bodo tudi ti omogočili, da bodo pokrili vsaj del stroškov za odpravo posledic te vodne ujme.

Jamarji ocenjujejo, da so imeli zaradi lanske vodne ujme kar za sto tisoč evrov škode. Zdaj so že uredili dostop do jame, tako da so pobočje ponovno utrdili in po njem speljali tudi pot. Seveda so morali zaradi težko dostopnega terena in velikih skal najeti gradbeno mehanizacijo, na pomoč pa so jim zdaj prišli še vojaki Slovenske vojske. Brane Čuk, tajnik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki ugotavlja, da so v tem času opravili že veliko dela in z zadovoljstvom dodaja: »Res je bilo letos in pa tudi v preteklem letu, takoj po poplavi narejenih veliko udarniških ur, tako da zdaj dela le dokončujemo. Na pomoč so nam priskočili tudi drugi jamarji, prostovoljci, zdaj nam pomaga tudi vojska, saj ne gre vse s stroji in je marsikaj treba narediti na roke. Pomagajo nam inženirci iz Novega mesta in pa vojaki iz vojašnice v Cerkljah ob Krki.«

Pripadnik Slovenske vojske Marko Breznikar iz novomeške vojašnice pravi, da so se vojaki z veseljem odzvali in priskočili na pomoč: »Mi smo se zelo radi odzvali povabilu jamarjev iz Kostanjevice. Naše delo tu je, da opravimo gradbena in pa zemeljska dela, predvsem tista, ki jih stroji ne morejo. Zdaj urejamo okolico in utrjujemo dostop do jame.«

Jamarji so obnovili tudi informacijsko točko, kjer so zamenjali ploščice in stenske obloge. Pred tem so že očistili blato v jami, vendar ga bodo morali še enkrat, ker se je voda pozneje še enkrat dvignila in poplavila del jame. Ugotavljajo pa, da je k sreči večina kapnikov ostala nepoškodovanih, uničene pa so bile poti in inštalacije pri vhodu v jamo. Čuk o tem pravi: »Na vhodu v jamo so bili po vodni ujmi po meter globoki jarki. S strani so se na pot zvalile skale, po nekaj sto kilogramov težke. Vse to je bilo treba potem razbiti, odnesti ven, na novo zasipati in utrditi, pregledati inštalacijo. Veliko je tudi poškodovanih svetlobnih teles, razbita so stekla reflektorjev, žarnice, ki jih moramo še zamenjati. Marsikaj bi morali postoriti tudi v jamarskem domu, vendar vsega ne bomo mogli urediti, ker ni denarja in bomo pač to urejali pozneje.« Jamarji upajo, da bodo z najnujnejšimi deli končali čim prej, saj bi radi Kostanjeviško jamo že sredi aprila, ko odletijo netopirji, odprli za obiskovalce.

Goran Rovan, TV Slovenija

Sanacija kostanjeviške jame