Ponudbi sta vložila še slovensko-hrvaški konzorcij gradbenih podjetij Markomark Nival iz Vidma pri Ptuju in Sitorola iz Slavonskega Broda, ki je oddal ponudbo za 2,188 milijona evrov, najvišjo ponudbo pa je oddal konzorcij sarajevskega Euroasfalta in Cestnega podjetja Ptuj za 2,874 milijona evrov.

Iz Darsa so sporočili, da bo strokovna komisija ponudbe pregledala in ocenila, pogodbo z izbranim izvajalcem pa bodo lahko podpisali šele po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila. Že pred časom je državni sekretar ministrstva za infrastrukturo Jure Leben dejal, da se bo gradnja začela maja, dela za prestavitev daljnovoda so že stekla.

Medtem se nadaljujejo dejavnosti glede umestitve drugega dela omenjene hitre ceste, od Markovcev proti Ptuju. Lokalne skupnosti in okoljsko ministrstvo sta še vedno vsak na svojem bregu. Župani si namreč prizadevajo za traso južno od Ptujskega jezera, ki je deloma na območju Nature, čemur pa so na ministrstvu za okolje doslej nasprotovali.

Naslednji ponedeljek bo v Markovcih potekal nov, sicer redni sestanek med predstavniki občin in države, na katerem župani pričakujejo izpolnitev obljube iz zadnjega srečanja, da bo predstavljena nova prometna in ekonomska študija projekta.

V Spodnjem Podravju so bili v zadnjem času nezadovoljni z odzivnostjo okoljskega ministrstva, ki se kljub številnim prošnjam za sestanek na njih ni odzivalo. V regiji namreč zahtevajo informacije o tem, kako nadaljevati postopek v smeri, da vendarle pride do realizacije trase hitre ceste po južni strani Ptujskega jezera. "Z omilitvenimi ukrepi na eni od južnih variant lahko dosežemo, da se postopek presoje okoljskega poročila konča s pozitivno odločbo, kar bi bilo za regijo najboljša rešitev. Če prva možnost ne bo sprejemljiva in bi bila izdana negativna odločba, pa lahko začnemo še s postopkom prevlade javne koristi nad Naturo," je na zadnjem sestanku dejala direktorica skupne občinske uprave Spodnjega Podravja Alenka Korpar.