Odločitev ustavnega sodišča sledi njihovi predhodni odločitvi o zadržanju izvrševanja odloka iz septembra 2021. Ustavno sodišče je v tokratni odločbi tudi dopisalo, da se do drugačne ureditve za poimenovanje sporne ulice uporablja pred tem veljavni odlok.

Prehitra objava predpisa

Pobudniki ustavne presoje so občini med drugim očitali, da je bil že drugič sprejet odlok sprejet nezakonito, ker je bil sprejet po skrajšanem postopku. In tudi ustavno sodišče je v tokratnem izreku kritično do ravnanja občinskega vodstva. "Kljub predhodni odločbi ustavnega sodišča, v kateri je bila podrobno pojasnjena obveznost župana iz tretjega odstavka 46. člena zakona o lokalni samoupravi – da mora po sprejetju predpisa v občinskem svetu z njegovo razglasitvijo in objavo počakati petnajst dni –, je župan v novem postopku sprejemanja predpisa tega ponovno objavil pred potekom tega roka. Župan je s prehitro objavo predpisa občanom in občinskim svetnikom samovoljno onemogočil sprožitev začetka referendumskega postopka," so pojasnili na ustavnem sodišču.

Ustavno sodišče ob tem opozarja, da je spoštovanje sodnih odločb, tudi odločb ustavnega sodišča, "eden temeljnih postulatov pravne države in srž ustavne demokracije". "Če občina ali župan namenoma ne upošteva predhodne odločitve ustavnega sodišča, s tem zanikata pravno varstvo pobudnika, ki mu je pred ustavnim sodiščem že uspelo dokazati neustreznost njegovega ravnanja, ter zanikata vlogo ustavnega sodišča v ustavnem redu," ugotavlja ustavno sodišče in dodaja, da takšno ravnanje pomeni kršitev načel pravne države po 2. člen ustave in delitve oblasti po 3. členu ustave.

O protiustavnosti odloča ustavno sodišče

Ob tem opozarjajo tudi, da župan nima pristojnosti, da bi odločal o vsebinski ustreznosti referendumske pobude, to pristojnost je zakonodajalec namreč podelil ustavnemu sodišču. Vendar je možnost odločanja o tem predvidel šele, če pobudnikom referenduma uspe zbrati zadostno število podpore občanov in razpolagajo z zahtevo za razpis referenduma. Občinski svet pa lahko vloži zahtevo na ustavno sodišče, če meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma protiustavna in nezakonita. Župan Radencev Roman Leljak je pobudo za referendum o odloku namreč zavrnil, ker je ocenil, da je nedopustna, ker da vsebuje protiustavno vprašanje.

Prvič je cesto občinski svet preimenoval 28. maja 2020, sledila je pobuda za razpis referenduma, ki pa ga na koncu ni bilo.

Naslednjič so jo preimenovali s spremembo odloka 29. decembra isto leto, vendar pa so Civilna pobuda Radenci in štirje občinski svetniki na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele odloka o preimenovanju ceste.

V pobudi so županu in Občini Radenci očitali več kršitev veljavnih predpisov, a se je ustavno sodišče opredelilo le do očitka o kršenju tretjega odstavka 46. člena zakona lokalni samoupravi, ki govori o 15-dnevnem roku za vložitev zahteve za naknadni referendum, o ostalih očitkih pa se ni izrekalo.

Ustavno sodišče je takrat razveljavilo odlok, ker je Leljak ravnal nepravilno, ko je odlok razglasil pred potekom 15-dnevnega roka, ki je namenjen vložitvi zahteve za razpis referenduma o odloku. Leljak je napovedal ponovno sprejetje odloka o preimenovanju ceste, kar je občinski svet storil na seji 29. junija 2021. Ustavno sodišče je ponovno sprejeti odlok nato zadržalo, zdaj pa odpravilo.