V redakcijo smo dobili elektronsko pošto, v kateri smo bili opozorjeni, da soseska Zeleni gaj leži na prav na robu poplavnega območja (glej sliko) in da so bile v času gradnje, septembra 2010, kleti v fazi 5.1 že zalite. Ob letošnjem deževnem poletju in očitno enako deževni jeseni pa vprašanje poplavljenosti ostaja še kako aktualno. Sosesko je stanovanjski sklad po številnih zapletih z gradbenimi podjetji in posledični podražitvi za 6,4 milijona evrov slovesno in s precej medijskega pompa odprl letos poleti, začelo pa se je že tudi zbiranje ponudb za nakup stanovanj v omenjeni soseski.
Najprej smo trditve preverili pri stanovanjskem skladu. Ta je v svojem odzivu zatrdil, da je funkcionalna enota F5 zunaj poplavnega območja Gradaščice.

"Rob poplavnega območja je Cesta na Vrhovce. Podzemna kletna etaža je od Ceste na Vrhovce odmaknjena za več kot 25 metrov, raven zunanje ureditve F5 in sam uvoz v podzemno garažo sta dvignjena za okoli 50 centimetrov nad Cesto na Vrhovce. Morebitna poplavna voda s Ceste na Vrhovce tako ne bi smela vdreti v podzemno garažo, saj je okoliški teren višji. Podzemna etaža F5 je hidroizolirana, prav tako pa na območju ni podzemnih voda," so zapisali v svojem odzivu.

Ob tem so dodali, da ima soseska vsa dovoljenja pridobljena skladno z zakonodajo in zahtevami soglasodajalcev in urejevalcev prostora, vključno z agencijo za okolje. V projektu pa so bili po njihovih besedah izvedeni tudi vsi zahtevani ukrepi pristojnih služb.
Za poplavljanje kriva še neurejena infrastruktura
Glede zalite kletne etaže v F5 pa so pojasnili, da je ta bila v času poplav leta 2010 zalita zaradi takrat še neurejenega odvodnjavanja. "Po ureditvi odvodnjavanja padavinskih vod z območja gradnje kletna etaža F5 ni bila več poplavljena," so pojasnili. Za umirjanje padavinskih vod s tega območja pa je bil po njihovih besedah narejen tudi zadrževalnik meteornih vod z izpustom v Gradaščico, "ki zadrži padavinsko vodo z območja, in so bili sprejeti drugi protipoplavni ukrepi skladno s projektno rešitvijo in gradbenim dovoljenjem".

Za komentar vodne ogroženosti omenjenega območja pa smo poprosili tudi vodjo katedre za splošno hidrotehniko na ljubljanski gradbeni fakulteti Mitjo Brillyja. Po njegovih besedah je območje lahko ogroženo.
"Težava je v tem, da ko Gradaščica priteče izpod obvoznice, se razdeli na Mali graben in nekdanjo Mlinščico, ki teče v bližini struge stare Gradaščice, in če je preveč vode, se ne razliva v smeri toka Malega grabna, ampak v smeri nekdanje Gradaščice, katere struga pa je zasuta in je ni več. Tako nima struge in teče po površini naprej proti Viču," je pojasnil stanje.
Ukrepov je na voljo precej, predpisov ne
Drugo vprašanje je po njegovem mnenju, kako so te stavbe urejene, se pravi, ali imajo kleti, visoka pritličja, koliko je še prostora … "Težava, ki tukaj lahko nastane, so zalite garaže. Če bi sam osebno tam kupoval stanovanje, bi raje šel v prvo nadstropje. Ker je objekt v glinokopu, predvidevam, da so tudi to zadevo ustrezno zaščitili. Mislim, da je zadeva zaščitena in nevarnosti za podor hriba ne bi smelo biti," je povedal za MMC.
Zanimalo nas je tudi, kateri so običajni ukrepi pri protipoplavni gradnji. Brilly je ob tem pojasnil, da pri nas kakšnih posebnih predpisov na tem področju ni. "Prepovedano je le graditi v vodi, ki bi v stoletni povratni dobi imela pol metra globine. Koliščarji na Barju tako ne bi smeli živeti," je duhovito pripomnil. Stanovanjski sklad je torej do centimetra natančno upošteval dvig garaž nad poplavnim območjem in nič več. Ob upoštevanju t. i. podnebnih sprememb bi ugotovili, da varnost ni zadostna, je pripomnil.

A po besedah Brillyja se da narediti ogromno. Stavba se lahko postavi tako, da so parkirišča pod stavbo in ni pritličja, lahko se uporabijo hidrofobni materiali, poskrbeti je treba tudi, da ob vdoru ne bi bilo poškodb inštalacij z elektriko, plinom ipd. Kot lep primer načrtovane protipoplavne gradnje v Ljubljani je izpostavil Plečnikovo cerkev v Črni vasi, kjer so sakralni prostori v prvem nadstropju varni pred poplavo.

Lahko upoštevaš ali pa tudi ne
Kaj pa cena takšnih dodatnih ukrepov? Po njegovih besedah so končni stroški od pet do 10 odstotkov višji. Vendar: "Po mojem mnenju navedenih ukrepov niso upoštevali, zato je območje po svoje ogroženo, ni pa nevarnost tako velika, da bi lahko kdo zaradi tega umrl. Je nevšečnost, cestišče bo poplavljeno, na koncu lahko voda vdre v kakšne kletne prostore. Vprašanje je vedno, kako se stavba gradi, to je stvar podrobnosti. Z gotovostjo pa lahko trdim, da projektant tega ni upošteval, ker naši predpisi tega ne nalagajo, ni obvezno. Strokovno so stvari namreč zastavljene tako, da se teh stvari ne upošteva. To je nekaj, s čimer se ukvarjamo vodarji, drugi pa o tem kaj posebej ne razmišljajo," je dodal.
Pri protipoplavni gradnji imamo zgolj prepoved gradnje. Če pa kdo gradi na poplavnem območju ali ima hišo na takšnem območju, pa se izdajo kakšna priporočila, ki jih lastnik lahko upošteva ali pa ne, je še sklenil.