Slovenija nima posebne strategije zaposlovanja Romov, prav tako takšne strategije nimajo občine, kjer živijo Romi. Eden izmed uspešnejših konkretnih ukrepov zaposlovanja so javna dela, ki jih, če so vanje vključeni Romi, vsaj v višini 95 odstotkov sofinancira država oziroma zavod za zaposlovanje.

Zaposlitve Romov so v zadnjih letih maloštevilne. V sklopu ukrepov spodbujanja zaposlovanja naj bi se pri Romih še najbolje izkazala javna dela. Lani je bilo v program javnih del vključenih le deset Romov, zunaj teh pa se dogajajo bolj redke posamične zaposlitve.

Predlani se je en Rom zaposlil v gradbeništvu, predtem so bile zaposlitve nekoliko pogostejše, zlasti v kmetijstvu, lesni dejavnosti in tudi gostinstvu. Poleg rednih zaposlitev se Romi vključujejo v priložnostna dela, kot je nabiranje gob in odpadnih surovin.

Večina nima končane osnovne šole
V okviru območne službe Sevnica je bilo ob koncu septembra na uradu za delo v Brežicah prijavljenih 30 Romov, v Krškem 91. Vodja območne službe Sevnica Saša Mohorko pojasnjuje, da večina brezposelnih Romov nima dokončane niti osnovne šole, delodajalci pa tudi za najmanj zahtevno delo zahtevajo vsaj dokončano osnovno šolo. Kandidirajo lahko torej za najbolj enostavna dela, ki ne zahtevajo izobrazbe.

Po besedah Mohorkove je med brezposelnimi Romi slaba polovica moških, medtem ko večino predstavljajo ženske. Večina brezposelnih Romov je mlajših, nimajo poklicne izobrazbe, večina jih je brez osnovne šole, velik del Romov je v evidenci prijavljenih daljši čas, pristavlja Mohorkova. Mohorkova še pravi, da se v Posavju že vrsto let izvajajo programi javnih del, namenjeni Romom.

Bogdan Miklič