Da bi eno najprometnejših obremenjenih cest v mariborskem mestnem jedru naredili bolj prijazno pešcem in kolesarjem, so na mariborski občini konec avgusta od Prežihove do Strossmayerjeve ulice uvedli le enosmerni promet, danes pa uvajajo še delno zaporo prometa do Glavnega trga.

Tako se bo po Koroški od glavne mestne tržnice do Starega mosta od danes do 27. septembra mogoče voziti le s kolesom ali javnim prevozom. Kakšna prometna ureditev bo po koncu septembra, še ni znano, saj na občini čakajo na odzive javnosti v preizkusnem obdobju.

Lent za zdaj ni bolj obremenjen
Kot kažejo doslej opravljene meritve, so se vozniki na enosmerni režim na prvem delu Koroške ceste prilagodili. Na Smetanovi ulici, ki predstavlja eno alternativnih poti, je bilo na primer 1. septembra ob jutranji prometni konici približno 20 odstotkov več vozil kot ob primerljivem obdobju junija. Lent, ki prav tako teče vzporedno s Koroško cesto, je največ vozil prečkalo 2. septembra, a še vedno manj kot v primerljivem junijskem obdobju.

"Bojazen, da bo večji del prometa stekel po Lentu, se za zdaj ne izpolnjuje. A je treba poudariti, da del Koroške ceste med Glavnim trgom in Strossmayerjevo ulico še vedno prevozi 16.000 vozil na dan," so sporočili z občine.

Stanovalci zaporo načeloma podpirajo
Na okrogli mizi pred nekaj dnevi so se nekateri stanovalci na tej cesti strinjali z zaporo, a menili so, da bo prometa še vedno veliko, saj se bodo po njej še vedno vozili avtobusi, taksiji, dostavna in intervencijska vozila. Po njihovem mnenju bi bilo treba tudi za ta vozila uvesti enosmerni promet, a so strokovnjaki pojasnili, da enosmerna ulica ne omogoča intervencije v obe smeri; zlasti bi to oviralo gasilsko društvo.

Večina tamkajšnjih stanovalcev je za postopno uvajanje ukrepov, predvsem pa si želijo, da bi jih občina bolje obveščala o svojih načrtih. Spet drugi so menili, da bi bilo treba ulico najprej obnoviti, saj v trenutnem stanju kljub delni zapori prometa ne bo prispevala k oživljanju mestnega jedra. Tudi strokovnjaki pogrešajo predhodno ureditev alternativnih poti in parkirišč na obrobju mesta ter dodatne avtobusne linije.

Nekateri stanovalci se v primeru, da se bo Koroško cesto oživljalo po vzoru sosednje Poštne ulice, bojijo nadaljnjega povečevanja nočnega hrupa. Na občini jih mirijo, da bodo spodbujali dejavnosti, ki se izvajajo podnevi.

"Prva merjenja, resda šele po majhni spremembi, so spodbudna in kažejo, da se apokaliptične napovedi ne uresničujejo. Rezultati vseh teh meritev in opazovanj bodo zagotovo pomagala odločevalcem pri snovanju nadaljnjih ukrepov, prometni stroki pa pri potrditvi in umerjanju prometnih modelov," pa je povedal Marjan Lep z mariborske fakultete za gradbeništvo.