Močan veter, ki je letos večkrat ruval in odnašal stvari po Ptuju, je resnejše posledice pustil tudi na močno dotrajani strehi ptujskega mestnega stolpa. "Streha je v zelo ubogem stanju, pločevinasta kritina na njej je stara približno sto let. Ne gre za bakreno kritino, ampak za pocinkano pločevino, ki je zarjavela zaradi zoba časa in tudi zato, ker je niso vedno vzdrževali tako, kot bi bilo treba," razmere opisuje pater Andrej Feguš iz župnije svetega Jurija, ki je lastnica mestnega stolpa.

Da je streha nujno potrebna obnove, se ve že nekaj časa, toliko bolj pa je to postalo jasno, ko se je odlomil kos pločevine, ki še vedno visi s strehe. "Streho je začelo odkrivati, zrak si je nekje našel pot med pločevino in leseno konstrukcijo in zdaj se to širi kot odpiranje konzerve. Zdaj pa nihče ne more predvideti, kje bo to padlo na tla, na občini smo prosili, da so ob stolpu omejili prehod, ampak takšno pločevino lahko odnese tudi dlje stran," še dodaja pater Feguš, ki ob tem pojasni tudi, da se je župnija prijavila na razpis ministrstva za kulturo, kjer pa so bili neuspešni.

"Mi smo se prijavili na razpis ministrstva za kulturo in dobili odgovor, da stvar še ni tako ogrožena. Točkovni sistem nam je namreč pri ogroženosti dodelil tri točke od petih možnih, tako da sredstev od države nismo dobili. Župnija pa si v tem trenutku približno 250 tisoč evrov vredne naložbe ne more privoščiti," končuje Feguš, ki pa poudarja, da bodo za silo zakrpali najnujnejše, temeljita naložba v prenovo kritine pa bo mogoča le ob pomoči občine ali države.

Postavlja se torej vprašanje, ali lahko pri obnovi pomaga mestna občina? Župan Miran Senčar pravi, da za zdaj ne, ker je stolp v zasebni lasti. »Problem je v tem, da sredstva, ki so na voljo za obnovo degradiranih mestnih središč, lahko porabimo le za stavbe, kjer smo lastniki, mestni stolp pa je v zasebnih rokah. Zato zdaj iščemo možnosti prijave na razpise, kjer lastnina ni pogoj," pojasnjuje Senčar, ki pa tudi prizna, da na občini ne najdejo pravne podlage, da bi svoja sredstva vložili v obnovo tuje lastnine.

Ko omenjeno, župnija je želela streho obnoviti s pomočjo sredstev kulturnega ministrstva, tam pa so nam danes pojasnili, da so stolp ocenili s tremi točkami ogroženosti od petih, saj so presodili, da gre za srednjo ogroženost posameznih varovanih lastnosti stolpa. Kar se tiče morebitnega sofinanciranja obnove, pa ministrstvo dodaja, da so imeli za letos za interventne obnove na voljo le 50 tisoč evrov, naslednji spomeniškovarstveni razpis za leti 2019 in 2020 pa bo objavljen konec prihodnjega leta.