Rožna dolina velja za eno najbolj priljubljenih sosesk slovenske prestolnice za nepremičninske investitorje in v zadnjih letih so po Rožni dolini zrasli številni novi t. i. vila bloki, ki so precej spremenili podobo okolice, kjer so v preteklosti prevladovale nizke enostanovanjske hiše.

Številne večnadstropne novogradnje pa povzročajo precej nejevolje med tamkajšnjimi prebivalci. Še posebej, ker je napovedanih kar nekaj novih velikih stanovanjskih gradenj, ki naj bi število prebivalcev v soseski pod Rožnikom povečale za več kot 1.000.

Ljubljanska četrtna skupnost (ČS) Rožnik in civilna iniciativa Rožna dolina sta zaradi napovedanih novogradenj in težav, ki so jih nekateri gradbeni posegi že povzročili na sosednjih stavbah, dali pobudo za izvedbo študije o hidrogeoloških razmerah na območju Rožne doline ter ocene vplivov tamkajšnjih gradbenih jam in gradenj.

Predsednica komisije za urbanizem in promet v ČS Rožnik Živa Vidmar je povedala, da so se velike spremembe začele dogajati na začetku tega desetletja. "Marsikdo misli, da je to elitna četrt, toda zgodovinska dejstva kažejo, da je elitna le zaradi vrtov," je dejala in opisala, da je po velikem ljubljanskem potresu delavsko prebivalstvo dobilo parcele na močvirski zemlji in da so tam gradili večinoma enonadstropne hiše, pozneje pa so na severnem delu Rožne doline zrasle tudi meščanske vile.

Toda dediščina močvirja je ostala in marsikje se po njenih besedah na podzemno vodo naleti že pri dveh metrih globine. Zato naj bi v nekaterih novogradnjah, ki so jih obsežno podkletili, voda zalila kleti. Zaradi nekaterih novogradenj pa imajo težave s podzemno vodo tudi njihovi sosedje, saj naj bi jo morali črpati ob večjih padavinah.

Odtekanje vode in posedanje tal
Trditve Vidmarjeve o podzemni vodi že nekaj metrov pod površjem je potrdila tudi študija Geološkega zavoda Slovenije. Joerg Prestor, ki je pripravil študijo, je povedal, da se podzemna voda lahko pojavi že pri dveh metrih. Pri izkopih globljih, nekajmetrskih gradbenih jam pa ni težava samo izčrpavanje vode. Lahko prihaja tudi do odtekanja vode v druge podzemne tokove, ki se pojavljajo v večjih globinah. Ker se zniža raven vode, pride do posedanja tal. Globlje kot so gradbene jame, večji vpliv je na okolico. Gradbene jame, globoke okoli 9 metrov, bi lahko imele vpliv do oddaljenosti 70 metrov. Vpliv na zmanjšanje ravni podzemnih voda ima tudi povečevanje grajenih in utrjenih površin. Posedanje tal za meter, kot je opozoril Prestor, pa za zgradbo pomeni enako, kot če bi jo obremenili še z enim nadstropjem.

Odvajanje odpadne vode v globlje podzemne vode bi tudi lahko potencialno ogrozilo ljubljanske vire pitne vode. Prestor, ki je z MOL-om sodeloval pri gradnji podzemne garaže pod Kongresnim trgom, je glede novogradenj povedal, da bi morale čim manj posegati v globino, največ do dveh metrov. Gradbene jame pa bi morali zatesniti, da se odpadna voda ne bi precejala v nižje plasti. Pred gradnjo pa bi morali tudi preveriti konstrukcijo sosednjih objektov in kakšne so že morebitne obstoječe poškodbe.

Novi stanovanjski bloki po starem prostorskem načrtu
Vodja oddelka za urejanje prostora na ljubljanski občini (MOL) Miran Gajšek je ob tem poudaril, da gradbena dovoljenja izdaja upravna enota, in ne MOL. Sicer pa je bil tudi za Rožno dolino sprejet nov prostorski načrt, ki sicer še ni v veljavi, saj tudi na MOL-u menijo, da so določene novogradnje v Rožni dolini previsoke.

Toda za tri največje gradbene projekte pod Rožnikom velja stari prostorski načrt. Tako naj bi sredi Rožne doline zgradili varovana stanovanja v zgradbah do višine 17 metrov, na področju Habjanovega bajerja pa vila bloke do 14 metrov.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa "v enem najlepših delov Ljubljane," kot navajajo na svoji spletni strani, prodaja za 7 milijonov evrov 16.669 kvadratnih metrov velik zemljiški kompleks. Kot oglašujejo, je na zemljiščih mogoča gradnja 2- in 3-nadstropnih pretežno stanovanjskih stavb.