V podjetju Darsad, Sadjarstvo Krošelj, iz Zgornje Pohance, ki prideluje sadje kar na 35 hektarjih sadovnjakov, so se odločili, da skrajšajo čas dobave in se še bolj približajo kupcem. Zato začenjajo prodajo svežega sadja v prodajnih aparatih.

V Darsadu pravijo, da gre za novost na slovenskem tržišču, čeprav priznavajo, da so se nekateri pri nas že poskusili v tej prodaji, vendar so kmalu obupali in prenehali. Primož Jazbar, pobudnik prodaje sadja v avtomatih v družinskem podjetju Krošljevih, je prepričan, da bo njim zagotovo uspelo, saj imajo lastno proizvodnjo in logistiko. Zavedajo pa se tudi, da bodo kupce morali postopoma navaditi, da lahko sveže in zdravo sadje kadar koli kupijo tudi v prodajnih aparatih.

Za prodajo v avtomatih, ki je v Ameriki in zahodni Evropi že močno razširjena, so našli prodajne aparate ameriškega izdelovalca, v katerih bi sveže sadje lahko primerno ohladili in zapakirano ponujali kupcem. Računajo, da se bo ponudba prilagajala sezonski pridelavi in željam kupcev. Te avtomate bodo postavili v različnih ustanovah, šolah, podjetjih in na drugih lokacijah, predvsem tam, kjer bo večji interes po svežem in zdravem slovenskem sadju, s čimer želijo skrajšati prodajne poti do kupca. Sadje bo mogoče sprva kupovati le s kovanci, v prihodnje bodo to možnost še nadgradili z dodatnimi možnostmi, kot so kartice, ključi itd. Na začetku bodo postavili le okoli 20 aparatov, prvega na Upravni enoti v Krškem, postopoma pa bodo to število večali. Predvidevajo, da bi vsak mesec lahko na novo postavili od dva do štiri prodajne aparate in da bo lahko ena oseba poskrbela za največ 40 takšnih aparatov.

Marko Krošelj, v Darsadu zadolžen za skladiščenje in prodajo, zatrjuje, da lahko v avtomatih prodajajo tudi občutljivejše proizvode, kot so maline, jagode in podobno. Največ bo v njihovi ponudbi seveda različnih sort jabolk, prodajali pa bodo tudi breskve, hruške, marone in namizno grozdje. Marko temu dodaja: "Ponujali bomo predvsem doma pridelano sadje, prodajni asortiment pa bomo prilagajali letnim časom oziroma trenutni pridelavi. Zagotovili bomo tudi sledljivost, tako da bo kupec natančno vedel, od kod to sadje prihaja in kako je bilo pridelano. Imamo namreč lastno hladilnico s tehnologijo, ki nam omogoča kakovostno skladiščenje, pakiranje in dostavo proizvodov."

Neprodanega sadja ne bodo zavrgli
Poleg sadja iz integrirane pridelave sadjarstva Krošelj, ki jo nameravajo razširiti še z ekološko, bodo ponujali tudi pridelke partnerskih kmetij iz Posavja. Sami imajo kar 40 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, ki so skoraj vsi že pokriti s protitočnimi mrežami, več kot polovico teh pa tudi namakajo. Ker sadje nima dolgega roka uporabe, neprodanih proizvodov ne bodo zavrgli, ampak jih bodo uporabili za predelavo – sušenje, sokove ipd. Darko Krošelj, direktor Darsada, pravi, da imajo še smele načrte, ne nameravajo pa se širiti in bodo še naprej pridelovali zgolj za slovenski trg. Kmalu bodo trgu ponudili tudi nove sorte sadja, kot so rdeča mesnata jabolka, asimine in marelice.

Darko poudarja, da je njihovo podjetje družinsko. Poleg sadjarstva se ukvarjajo tudi s pridelavo in prodajo zelenjave ter vinogradništvom. Temu dodaja: "Naši začetki segajo v 50. leta 20. stoletja, ko smo na domači kmetiji na površini enega hektara zasadili prve breskve. Tem so leta 1975 sledili jagode in jabolka ter pozneje še vinograd z namiznimi sortami grozdja. Trenutno smo največji pridelovalec namiznega grozdja v Sloveniji. Smo pa tudi danes znani po dobrih jagodah in malinah."

Poleg že omenjenih vrst sadja pridelujejo še kaki, ameriške borovnice, ribez, češnje, vinsko trto za pridelavo vina, marone. V manjšem obsegu pridelujejo tudi zelenjavo - krompir, zelje, papriko, paradižnik, kumare, čebulo in česen, lani pa so zasadili tudi nasad belušev.
Prispevek v Poročilih ob 15-ih, 7. februar 2014

Za MMC Goran Rovan